Teden, ki je za nami, je znova minil v znamenju spopadov v Libiji. Foto: EPA
Teden, ki je za nami, je znova minil v znamenju spopadov v Libiji. Foto: EPA

Svetovno dogajanje še vedno narekuje vojna v Libiji, kjer se sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija bojujejo z uporniki, ki jim z obstreljevanjem in uresničevanjem prepovedi poletov pomagajo tudi zavezniške sile. O nasilju poročajo tudi iz Jemna, Bahrajna in Sirije, kjer protivladni protestniki iz dneva v dan zahtevajo spremembe na oblasti.

Hudo nasilje je ta teden znova zajelo tudi Slonokoščeno obalo, kjer skuša novoizvoljeni in mednarodno priznani predsednik Alassane Ouattara z oblasti dokončno pregnati Laurenta Gbagboja, ki vztraja, da se ne bo umaknil. V nasilju med obema taboroma je umrlo že več sto ljudi.

Portugalska je tudi uradno priznala, da ima nepremostljive težave, in je Evropsko unijo in Mednarodni sklad zaprosila za denarno pomoč, ki naj bi znašala 80 milijard evrov. Težave z denarjem so imeli tudi v ZDA, a so republikanci in demokrati v ameriškem kongresu po dolgih pogajanjih le sprejeli kompromis o proračunu, s katerim so se za las izognili zaprtju zvezne vlade. Proračun bo tako nižji za 40 milijard dolarjev, ministrstva, ki bi morala v primeru, da jim ne bi uspelo doseči dogovora, zapreti vrata, bodo v ponedeljek normalno odprta.

Kateri dogodki so še zaznamovali teden, si oglejte v spodnjih fotografijah.

Teden je zaznamovalo nasilje v Slonokoščeni obali, kjer se sile predsednika Alassana Ouattaraja še vedno trudijo, da bi premagale sile nekdanjega predsednika, ki se noče odpovedati oblasti, Laurenta Gbagboja. Potem ko se je pred nekaj dnevi zdelo, da je le vprašanje ur, kdaj se bo Gbagbo, ki je bil zabarikadiran v svoji rezidenci, vdal in oblast predal na novembrskih volitvah izvoljenemu, mednarodno priznanemu predsedniku Alassanu Ouattaraju, pa so Gbagbojeve sile, ki uporabljajo težko orožje, v soboto ponovno osvojile nekatere predele Abidžana. Foto: EPA
V Libiji se še vedno nadaljujejo spopadi med uporniki, ki jim iz zraka pomagajo tudi letala zveze Nato, in silami libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Najhuje je trenutno v mestih Misrata, Brega in Adždabija, kjer si sprte strani iz dneva v dan podajajo prevlado nad mesti. Foto: EPA
Iz jedrske elektrarne Fukušima po potresu, ki je 11. marca stresel Japonsko, in cunamiju v okolico še vedno uhaja radioaktivno sevanje, povečuje pa se tudi radioaktivnost v morju pred elektrarno. Tepco, ki upravlja elektrarno Fukušima, je sporočil, da bodo v nedeljo nehali črpati radioaktivno vodo iz elektrarne v morje. Ker je okoli elektrarne še vedno evakuacijsko območje, so številni ljudje še vedno brez strehe nad glavo in bivajo v zasilnih prebivališčih. V četrtek je Japonsko znova stresel močan popotresni sunek, ki pa ni povzročil večje škode. Foto: EPA
Na dnu Atlantskega oceana, med Afriko in Brazilijo, so odkrili razbitine letala airbus A330 letalske družbe Air France, ki je strmoglavilo leta 2009, umrlo pa je vseh 228 potnikov in članov posadke. Med najdenimi razbitinami sta motor in trup letala, v njem pa posmrtni ostanki potnikov, kar bo omogočilo identifikacijo žrtev nesreče. Foto: EPA
Portugalska je v petek tudi uradno zaprosila za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Po prvih ocenah naj bi potrebovala 80 milijard evrov. Vršilec dolžnosti portugalskega premierja Jose Socrates je v nagovoru državljanom zatrdil, da bo v pogajanjih o programu pomoči z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom storil vse, da 'breme za Portugalce ne bo pretežko'. Obenem je vse pozval k odgovornosti, jasni presoji in odločnosti. Foto: EPA
Italijanski otok Lampedusa se še vedno spopada z valom beguncev. Letos je tja prispelo že 22.000 nezakonitih priseljencev, večinoma beguncev iz Tunizije, ki so se za beg iz domovine odločili po strmoglavljenju dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija. Italijanska vlada je pripravila načrt za začasno nastanitev okoli 10.000 priseljencev v zbirnem centru Manduria, kjer so postavili 400 šotorov za od šest do osem ljudi, čez čas pa naj bi jih napotili nazaj v Tunizijo. Foto: EPA
Ameriški predsednik Barack Obama je z objavo na svoji spletni strani tudi uradno objavil kandidaturo za predsedniške volitve, ki bodo novembra prihodnje leto, in tako postal prvi predsedniški kandidat za volitve leta 2012. Analitiki napovedujejo, da naj bi v kampanji zbral milijardo dolarjev, kar bo rekord v ameriški zgodovini. Foto: EPA
V sredo se je v Milanu začel sodni proces proti italijanskemu premierju Silviu Berlusconiju, ki je obtožen plačevanja za spolne storitve mladoletni prostitutki in zlorabe položaja. Prvi dan medijskega spektakla se je končal že po desetih minutah, saj je sodišče sklenilo, da bo sojenje odsotnemu Berlusconiju, ki je bil v Rimu na vladni seji, prestavilo na 31. maj. Foto: EPA
Na Nizozemskem je oborožen moški v nakupovalnem središču v Alphen aan den Rijn v bližini Amsterdama z avtomatskim orožjem streljal na nakupovalce in jih sedem ubil, devet pa ranil. Napadalec je začel z brzostrelko streljati na ljudi na parkirišču, nato pa še v notranjosti nakupovalnega središča. Pozneje se je s pištolo ustrelil v glavo. Foto: EPA
Huda tragedija je ta teden prizadela tudi Rio de Janeiro. V četrtek je v šolo Tasso da Silveira vstopil 24-letni nekdanji študent te šole na zahodu Rio de Janeira, postavil učence ob zid in jih začel streljati v glave. Ubil je 12 otrok, nato pa je sodil še sebi. Foto: EPA
Kosovski parlament je izbral novo predsednico države. To je postala namestnica načelnika kosovske policije brez političnih izkušenj, 36-letna Atifete Jahjaga, ki je bila izvoljena v prvem krogu izredne seje kosovskega parlamenta, ta pa se je s tem dejanjem izognil predčasnim volitvam. Foto: EPA
Tudi Haiti je končno dobil novega predsednika. Na volitvah je prepričljivo zmagal glasbenik Michel Martelly, ki je z 68 odstotki glasov premagal nekdanjo prvo damo Mirlando Manigat, ki je osvojila le 32 odstotkov glasov. Med prebivalci je vzbudil upanje na boljše čase za v potresu razdejano najrevnejšo državo na zahodni polobli. Foto: EPA
Televizija Slovenija je v sredo premierno prikazala dokumentarni film 20. stoletje Jurija Gustinčiča, ki prikazuje največje dogodke prejšnjega stoletja skozi oči legendarnega novinarja. Gustinčič je ob premieri v MMC-jevi spletni klepetalnici povedal, da bi morali slovenski novinarji ob pomembnih dogodkih ali političnih odkritjih malo več razmišljati, preden začnejo govoriti ali pisati, saj je prepričan, da se pri nas preveč hiti s stališči. Foto: Primož Novak