Priebke je v starosti sto let umrl prejšnji teden in v torek so ga hoteli pokopati na pokopališču blizu Rima, a so pogreb preprečili jezni protestniki, ki so vpili "morilec" in "krvnik". Policisti so se morali spopasti z neonacisti.

Za pokol več kot 300 civilistov leta 1944 v Ardeantinskih jamah blizu italijanske prestolnice je bil Priebke leta 1998 obsojen na dosmrtni zapor. Čas do svoje smrti je preživel v hišnem zaporu v Rimu.

Po smrti se je pojavilo vprašanje, kaj storiti z njegovimi posmrtnimi ostanki. Argentina, kjer je Priebke živel od konca druge svetovne vojne do njegove izročitve Italiji leta 1995, je zavrnila možnost, da bi ga pokopala na svojih tleh.

Bo pogreb v rodni Nemčiji?
Italijanske oblasti so zdaj v stikih z oblastmi v Berlinu, potem ko so mediji poročali, da bi lahko bil pokopan v Nemčiji. V njegovem domačem kraju Hennigsdorf so sicer že izključili možnost, da bi bil lahko pokopan tam, saj se bojijo, da bi njegov grob postal zbirališče neonacistov.

Okoli 40 neonacistov, nekateri s podobami Priebkeja na obrazu, je lani v Hennigsdorfu pripravilo slovesnost ob njegovem 99. rojstnem dnevu.

Priebkeja so nameravali pokopati v kraju Albano Laziale, ki leži le 20 kilometrov od prizorišča pokola. Policija je pokop dovolila kljub nasprotovanju lokalnega župana, a je po protestih prekinila pogrebne slovesnosti.

V bran pokopa v Albanu Lazialu se je postavila obrobna desničarska organizacija Katoliško združenje svetega Pija (SSPX), ki zatrjuje, da ima vsak kristjan pravico do pokopa.

Pokol 335 civilistov, med katerimi je bilo tudi 75 Judov, je bil maščevanje za 33 nemških vojakov, ki so jih ubili italijanski partizani. Ukaz za pokol naj bi izdal celo sam Adolf Hitler.