Francoska vlada zakon brani v imenu boja proti terorizmu, medtem ko ga organizacije za človekove pravice kritizirajo, ker je preveč nedoločen, krati svoboščine in vdira v zasebnost.

Zakon so pripravljali že nekaj časa, a je dobil dodatno podporo, ko so trije džihadisti januarja v Parizu ubili 17 ljudi. Država je še vedno v stanju visoke pripravljenosti, saj dobiva džihadistične grožnje iz tujine, niso pa ji tuje niti notranje, na kar kaže pred dvema tednoma preprečen napad na cerkve.

Poslanci so zakon sprejeli s 438 glasovi za in 86 proti, 42 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Dobil je široko podporo v obeh glavnih strankah, samo poslanci skrajne levice in Zeleni so mu nasprotovali. O zakonu bodo konec maja razpravljali v senatu, kjer se še lahko pojavijo njegove spremembe.

Premier Manuel Valls je izrazil zadovoljstvo ob potrditvi zakona, ki "ohranja naše svoboščine", obveščevalnim službam pa daje dodatna sredstva. Izrazil je upanje, da bodo zakon sprejeli do poletja, tako da ga bodo lahko čim prej uveljavili.

Premier bo odločal o nadzoru
Proti zakonu je v ponedeljek pred parlamentom protestiralo več sto ljudi. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International opozarja, da bo s sprejemom zakona Francija korak bliže temu, da bo postala država nadzora. Opozorila je še, da je zakon preveč nedoločen in da pušča preveč neodgovorjenih vprašanj ter da bi poslanci morali zagotoviti, da ne bo kršil temeljnih pravic ljudi.

Zakon med drugim omogoča zbiranje telefonskih in spletnih komunikacij terorističnih osumljencev brez sodnega naloga. Ponudnike spletnih storitev in telefonska podjetja zavezuje k predaji želenih podatkov.

Obveščevalne službe bodo poleg tega imele po novem pravico v zasebna stanovanja namestiti kamere in druge snemalne naprave ter tudi program, ki zazna vsak pritisk na tipkovnici. Oblasti bodo imele možnost hraniti posnetke mesec dni, metapodatke pa pet let.

Valls je zakon odločno branil in poudaril, da bodo postopki zelo natančno opredeljeni, zahteva za podatke bo morala biti utemeljena, odločitev za začetek nadzora pa bo osebno sprejel premier ter bo veljala le za omejeno obdobje.

Izpostavil je še, da so zadnji zakon o prisluškovanju sprejeli leta 1991, ko še ni bilo prenosnih telefonov ali spleta, zaradi česar je v soočenju z grožnjami skrajnežev nov zakon nujno potreben.