Oblasti v Ruandi 69-letno Agathe Habyarimana obtožujejo, da je pomagala načrtovati genocid, kar nekdanja prva dama zanika. Francoske sile so jo kmalu po začetku nasilja v Ruandi odpeljale iz države. Ko je prispela v Pariz, je prejela 230.000 francoskih frankov od francoske vlade iz sklada, namenjenega za takojšnjo pomoč ruandskim beguncem.

Zadnja leta živi v Franciji, čeprav so ji januarja 2007 zavrnili prošnjo za politični azil. Aretirali so jo 2. marca 2010 na podlagi mednarodne tiralice, ki so jo za njo izdale ruandske oblasti, ob obisku francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v Ruandi, kjer je priznal napake, ki jih je Francija zagrešila v povezavi z ruandskim genocidom. Dodal je, da bo Pariz iskal odgovorne za genocid, ki živijo v Franciji.

Čaka jo še civilna tožba
"Odleglo mi je. Vedno sem zaupala v francoski pravosodni sistem," je po odločitvi sodišča v Parizu dejala Agathe Habyarimana, ki ji grozi tožba na francoskem civilnem sodišču, ki so jo vložili aktivisti za človekove pravice.

Med genocidom leta 1994 v Ruandi je v 100 dneh umrlo okoli 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev. Juvenal Habyarimana, Hutu, je umrl, ko so nad letališčem v Kigaliju 6. aprila 1994 sestrelili njegovo letalo. V nekaj urah je državo v osrednji Afriki zajelo nasilje, ki so ga povečini izvajali Hutuji nad Tutsiji in se je iz prestolnice razširilo po Ruandi.

Ni znano, kdo v ozadju sestrelitve
Hutujske milice so Tutsije obtožile, da so sestrelili letalo s predsednikom Habyarimanom in predsednikom Burundija Cyprienom Ntaryamirom, čeprav še danes ni znano, kdo je odgovoren. Hutujski skrajneži in vlada naj bi že dolgo načrtovali genocid, sestrelitev letala pa je služila kot povod za krvavi masker, ki je sledil, zato so nekateri prepričani, da so skrajneži med Hutujci sami sestrelili letalo.