Vsako leto grške meje tako na kopnem kot morju prečka okoli 130.000 ilegalnih priseljencev, večina iz Turčije. Doslej so jih bile oblasti prisiljene izpustiti zaradi pomanjkanja prostorov, kamor bi jih lahko namestili.

V Grčiji, ki je že peto leto v recesiji, so skrbi zaradi naraščajočih stopenj kriminala in nezakonitega priseljevanja postale ključne teme pred splošnimi volitvami 6. maja, na katerih lahko na prve sedeže v parlamentu računa nekoč obskurna skrajno desničarska stranka Zlata zora, ki se zavzema za deportiranje vseh, legalnih in ilegalnih priseljencev.

Da bi pridobili glasove volivcev, sta tudi vladajoča stranka Pasok in njena konservativna tekmica Nova demokracija zaostrili svoje poglede na nezakonito priseljevanje.

Voditelj socialistov Evangelos Venizelos se zaveda, da je Zlati zori podporo uspelo pridobiti zaradi nezadovoljstva volivcev, zato je te opozoril, da vrata v parlament odpirajo "fašistični" skrajni desnici, ki naj bi po pričakovanjih prejela pet odstotkov podpore (prag za vstop v parlament je triodstoten).

Do 2013 okoli 50 centrov
V nedeljo so v center za pridržanje Amygdaleza, ki lahko sprejme do tisoč ljudi, pripeljali prvih 56 priseljencev iz zahodne Afrike, še več naj bi jih prišlo v prihodnjih dneh. Tamkajšnji prebivalci nasprotujejo postavitvi centra, češ da bo še dodatno prispeval k že tako visoki stopnji kriminala.

Namestnik župana Amigdaleza je sporočil, da so vložili tožbo proti policiji in ministru za družbeno zaščito Mihalisu Chrysohidisu, ker so vzpostavili center, to pa opisal kot "ognjemet pred volitvami".

Amigdaleza na severnem obrobju Aten je prvi od okoli 50 centrov, ki jih nameravajo grške oblasti zgraditi do sredine leta 2013. Center sestavlja na ducate zabojnikov, ki so jih prvotno postavili, da bi nudili zatočišče ljudem, prizadetim zaradi naravnih katastrof, kot je potres.

"Pošiljamo sporočilo v vse smeri, da država ni več neograjena," je povedal minister za družbeno zaščito Chrysohidis na zborovanju v Atenah.