V več racijah je bilo aretiranih 12 poslancev in poslank tretje največje stranke v turškem parlamentu (in druge največje opozicijske stranke), za še štiri so bili izdani nalogi za pridržanje, poroča turška tiskovna agencija Anadolu. Med aretiranimi sta tudi sovoditelja prokurdskega levega HDP-ja Selahattin Demirtas in Figen Yuksekdag. Oba so prijeli na njunih domovih v Ankari in pretežno kurdskem mestu Diyarbakir na jugovzhodu države.

Policija je izvedla racijo tudi na sedežu HDP-ja v glavnem mestu Ankara, policija pa je zaprla dostope do ulice, na kateri je sedež stranke. Opozicijska politika sta v ločenih primerih obtožena širjenja teroristične propagande, Demirtasu pa oblasti očitajo tudi spodbujanje nasilja v smrtonosnih protestih oktobra 2014. Po navedbah vlade je do pridržanja prišlo, potem ko se voditelja HDP-ja nista pojavila pred tožilci na pričanju. Turški premier Binali Yildirim je novinarjem dejal, da morajo izvoljeni predstavniki, ki hujskajo in spodbujajo terorizem, odgovarjati, poroča Reuters.

Poslanec HDP-ja, ki je trenutno v tujini, Ertugrul Kurkcu je aretacije označil za popolnoma nezakonite in zgolj kot ugrabitve opozicijskih poslancev. "Turška vlada se pomika proti diktaturi, podobni tisti iz časov nacizma," je dodal. Tiskovni predstavnik HDP-ja Ayhan Bilgen pa je medtem dejal, da so aretacije njihovih poslancev in voditeljev poskus sprožitve državljanske vojne. V stranki pozivajo mednarodno skupnost, da "se odzove na udar Erdoganovega režima".

V HDP-ju so mnenja, da so aretacije njenih ključnih politikov znak za konec demokracije v Turčiji, saj stranka nasprotuje ustavnim spremembam, ki bi predsedniku Turčije Recepu Tayyipu Erdoganu prinesle več moči. "Cilj teh ukrepov je, da ukinejo tretjo največjo stranko v parlamentu. To je mračen dan, ne samo za stranko, ampak za vso Turčijo in regijo, saj pomeni konec demokracije v Turčiji. Predsednik Erdogan je izpostavil našo stranko kot glavno tarčo njegove avtoritarne politike. Ker nam ni mogel preprečiti vstopa v parlament, nas pošilja v zapor," je v izjavi za javnost zapisala stranka.

PKK poziva k uporu
Delavska stranka Kurdistana (PKK), za Turčijo, EU in ZDA sicer teroristična skupina, je po aretacijah HDP-jevih poslancev in poslank pozvala k uporu proti Erdoganu in turški vladi. "Danes je dan upora, danes je dan za upor proti tistim, ki želijo iztrebiti Kurde," je sporočilo PKK-ja prenesla prokurdska tiskovna agencija Firat.

PKK je pozval "vse Kurde in vse demokratične sile, da vstanejo in se uprejo". "Mladi, ženske in Kurdi naj pokažejo vladi, da Kurdov ne more zlomiti." Zveza kurdskih skupnosti (KCK) je medtem aretacije označila za "kolonialni projekt" Erdogana proti kurdski manjšini.

Omejen dostop do spleta
Na spletu se je medtem znašlo več posnetkov racij, vključno z enim, ki Figen Yuksekdag prikazuje, ko verbalno protestira proti pridržanju. V času aretacij so oblasti popolnoma onemogočile tudi dostop do spletnih aplikacij, kot so Twitter, WhatsApp in Facebook, prav tako so se težave pojavljale pri delovanju mobilnega medmrežja.

EU kritično
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je dejala, da je zaradi aretacij "zelo zaskrbljena", sklicala pa je sestanek veleposlanikov članic EU-ja v Ankari. "Ti dogodki ogrožajo parlamentarno demokracijo v Turčiji in slabšajo že tako napet položaj na jugovzhodu države, ker lahko pride le do politične rešitve," je sporočila v skupni izjavi z evropskim komisarjem za sosedsko politiko Johannesom Hahnom. Poročevalka Evropskega parlamenta za Turčijo Kati Piri pa je aretacije označila za "zelo slabe novice".

HDP, ki je na zadnjih volitvah pred letom dni osvojil več kot pet milijonov glasov, ima v 550-članskem parlamentu 59 sedežev. Kot poroča BBC, je stranka sicer raznolika koalicija, blizu tako levičarjem kot liberalcem, okoljevarstvenikom, aktivistom za LGBT-pravice in vernim muslimanom.

Poslanci in poslanke v Turčiji imajo načeloma imuniteto pred pregonom, a je turški parlament na pobudo Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Erdogana za 55 od skupno 59 poslancev in poslank HDP-ja umaknil imuniteto pred pregonom. V Turčiji sicer še naprej veljajo izredne razmere po spodletelem poskusu državnega udara julija letos.

Eksplozija v Diyarbakirju
V pretežno kurdskem mestu Diyarbakir na jugovzhodu države je medtem v jutranjih urah odjeknila eksplozija, ki je ubila najmanj osem ljudi, več kot 100 pa ranila. Storilci so za napad uporabili avtomobil bombo, pristojni pa so sporočili, da je eksplodiralo v bližini policijskega poslopja. Oblasti pri tem sumijo, da je za napad odgovorna Delavske stranke Kurdistana (PKK), piše Reuters. Vse kaže, da je šlo za eksplozijo avtomobilske bombe, ki so jo nastavili člani "separatistične teroristične skupine", so predstavniki lokalnih oblasti dejali francoski tiskovni agenciji AFP.

Turške oblasti HDP obtožujejo povezave s PKK-jem, ki je na seznamu terorističnih skupin Turčije, EU-ja in ZDA. Povezave v stranke zanikajo, te trditve pa označujejo za politično motivirane in navajajo, da je bilo od julija lani pridržanih več kot 5.000 ljudi, povezanih s stranko, več kot 1.000 jih je bilo uradno aretiranih zaradi različnih obtožb, tudi terorizma.