"Nikoli se ne bomo vdali" in "Naša vlada, naša izbira" sta bila dva izmed napisov, ki so jih nezadovoljni Hongkonžani dvigovali visoko v zrak. Menijo namreč, da imajo v deželi, kjer vlada demokracija, prebivalci pravico, da svoje mnenje povedo na glas.

Več demokracije
Napetosti v nekdanji britanski koloniji so se začele stopnjevati pred tedni, ko je skupina protestnikov na ulicah zahtevala razširitev demokratičnih pravic. Številni so se bali, da bi lahko med protestniki in kitajskimi varnostnimi silami izbruhnili fizični obračuni.

Prodemokratične skupine namreč zahtevajo, da kandidate za vodjo mestne uprave volijo sami Hongkonžani in ne predstavniki kitajske oblasti v Pekingu. Te so med drugim že odobrile kandidate za voditelja Hongkonga na volitvah leta 2017.

Referendum vznejevoljil Peking
Protestniki so od besed hitro prešli k dejanjem in razpisali neuradni desetdnevni referendum, ki se je končal v petek. Na njem so volivci odločali, da bi imenovanje kandidatov za vodjo mestne uprave izvolili sami volivci. Od približno 3,5 milijona Hongkonžanov, ki imajo volilno pravico, je glasovalo 800.000 ljudi.

Referendum je vznejevoljil Peking, ki ga je, kljub nepričakovano visoki udeležbi, označil za "nezakonitega in neveljavnega".

1. julij je tudi sicer tradicionalno zaznamovan s protesti, saj je bil leta 1997 Hongkong iz rok Velike Britanije predan v upravljanje Kitajski, Hongkong pa je od takrat posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske. Šlo je za dogovor v smislu "ena država, dva sistema". Ta med drugim prebivalcem daje številne svoboščine, ki jih drugje na Kitajskem ne poznajo, vključno s pravico do zborovanja in svobodo govora. Vse bolj pa se krepi zaskrbljenost, da te pravice slabijo. V zadnjih mesecih je bilo več napadov na zaposlene v medijih, prodemokratični mediji pa so zaznali številne kibernetske napade.