V zloglasnem zaporu za teroristične osumljence na Kubi, ki ga je leta 2002 ustanovil takratni predsednik George Bush, je trenutno še 215 zapornikov. Foto: EPA
V zloglasnem zaporu za teroristične osumljence na Kubi, ki ga je leta 2002 ustanovil takratni predsednik George Bush, je trenutno še 215 zapornikov. Foto: EPA
New York
V terorističnih napadih na ZDA je umrlo skoraj 3.000 ljudi. Foto: EPA

Poleg Mohameda, ki se je v ameriškem ujetništvu znašel po tem, ko so ga marca 2003 prijeli v Pakistanu, se bo v New Yorku sodni proces začel še proti drugim štirim domnevnim teroristom, ki naj bi prav tako pomagali v napadih. Peterico so do zdaj kazensko preganjale ameriške vojaške komisije v Guantanamu.

Pet osumljencev bodo preselili, ko bo Bela hiša kongresu predala predhodno 45-dnevno opozorilo in se posvetovala z državnimi in lokalnimi oblastmi. Ameriški generalni tožilec Eric Holder je sporočil, da bo za peterico zahteval smrtno kazen, če bo sodišče odločilo, da so sodelovali v terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Sporno zaslišanje Mohameda
Mohamed je po trditvah ameriških vojaških predstavnikov priznal, da je bil odgovoren za organizacijo napadov na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra pred osmimi leti. Sojenje proti njemu prav na "mestu zločina", v New Yorku, pa bo verjetno izzvalo ostre odzive, saj je pod ruševinami dvojčkov leta 2001 umrlo skoraj 3.000 ljudi.

Na predhodnih zaslišanjih je Mohamed zatrdil, da se bo izrekel za krivega v vseh točkah obtožnice, vendar se je izkazalo, da je bil žrtev spornih metod zaslišanja, med drugim navideznega utapljanja, zaradi česar naj bi bili nekateri dokazi nesprejemljivi.

Poleg Mohameda, ki so ga ameriški preiskovalci označili za "enega najhujših teroristov v zgodovini", bodo na zatožno klop sedli še dva Jemenca, Savdijec in v Pakistanu rojen Kuvajtčan. Vsi štirje so bili skupaj z Mohamedom zaslišani v Guantanamu.

Januar je prišel prehitro
Ameriški predsednik Barack Obama je za rok zaprtja spornega vojaškega zapora Guantanamo na Kubi, ki ga je omenil kot eno svojih prednostnih nalog, napovedal 22. januar prihodnje leto, vendar pa je malo verjetno, da bi se to v resnici zgodilo.

Nekaj zapornikov, tistih, ki niso prepoznani kot grožnja, naj bi preselili v druge države, nekaterim pa naj bi sodili na ameriških sodiščih. Še vedno ni znano, kakšna bo usoda tistih, ki jih označujejo za nevarne ali krive, a jim zaradi pravnih razlogov ne morejo soditi pred ameriškimi sodišči.