Premier Pahor je položil venec v spominski sobi muzeja holokavsta v Jeruzalemu. Foto: Reuters
Premier Pahor je položil venec v spominski sobi muzeja holokavsta v Jeruzalemu. Foto: Reuters
Borut Pahor in Benjamin Netanjahu
Pahor in Netanjahu sta se strinjala, da je bilo reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško lahko marsikomu za zgled. Foto: EPA
Pahor v muzeju holokavsta. Foto: Reuters
Pahor prvič v Izraelu

Slovenski premier se je ob začetku svojega tridnevnega obiska, ki je njegov prvi uradni obisk v Izraelu, najprej srečal z izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem. Sogovornika sta kot zgleden primer dvostranskega dogovarjanja označila dogovor med Hrvaško in Slovenijo za rešitev mejnega spora z arbitražo.

Netanjahu je poudaril, da je slovenska izkušnja pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško zelo poučna pri nalogi, ki jih čaka v odnosih s palestinskimi sosedi. "Prepričan sem, da ne obstaja nadomestek za neposredna pogajanja za reševanje sporov. Zato se želim nekaj naučiti iz vašega primera," je dodal.

"Moja izkušnja, ki jo lahko danes delim z vašim premierjem je, da bo za povabilo Palestincem k dobronamernim pogovorom potrebno nekaj poguma in dobre politične volje," pa je po pogovorih povedal Pahor. Ob tem je dodal še, da bosta za obnovitev pogovorov s Palestinci na izraelski strani potrebna pogum in politična volja.

Izraelu veliko ponuja koprska luka
Poleg bližnjevzhodnega mirovnega procesa sta se premierja pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih, kjer sta poudarek namenila predvsem gospodarskemu sodelovanju. Blagovna menjava z Izraelom je lani znašala dobrih 132 milijonov evrov, kot potencialna področja za nadgradnjo gospodarskih vezi pa sta sogovornika omenila visoko tehnologijo in turizem ter možnosti, ki jih za izraelska podjetja ponuja koprska luka.

Popoldne še z drugimi predstavniki oblasti
Pahor je pogovore z Netanjahujem nadaljeval na delovnem kosilu, nato pa se je srečal še z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom, zunanjim ministrom Avigdorjem Libermanom in vodjo opozicije Cipi Livni. Obiskal je tudi muzej holokavsta.

Miru se ne da vsiliti
Na pogovorih s Peresom sta večino časa posvetila stanju v mednarodnem gospodarstvu in financah ter bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Izraelskega predsednika je še posebej zanimalo, kako se Slovenija spopada s trenutnimi negotovostmi. Sogovornika sta izmenjala tudi stališča do izraelsko-palestinskega mirovnega procesa, pogovori na to temo pa so bili tudi namenjeni izmenjavi osebnih pogledov. Med drugim sta se strinjala, da se miru kot takega ne da vsiliti in da so za rešitev potrebni pogovori in kompromisi. Tako kot Netanjahuja je tudi Peresa zanimal dogovor med Hrvaško in Slovenijo za rešitev mejnega spora z arbitražo, ki ga je izraelski premier označil za "zelo poučnega pri nalogi, ki nas čaka v odnosih z našimi palestinskimi sosedi".

V torek bo imel Pahor delovno kosilo s palestinskimi in izraelskimi gospodarstveniki, nato pa bo zvečer odprl izraelsko-slovensko gospodarsko zbornico. V sredo bo obiskal še Ramalo, kjer se bo srečal s predsednikom palestinske vlade Salamom Fajadom in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Slovenija še brez pojasnila o stališču do palestinske države
Pahor in sogovorniki bodo izmenjali tudi stališča do bližnjevzhodnega mirovnega procesa in aktualnega dogajanja v arabskem svetu. Slovenija ima tako z Izraelom kot s Palestinci dobre in tradicionalno prijateljske odnose, v preteklosti pa je že izkazala interes, da bi posredovala v zastalem bližnjevzhodnem mirovnem procesu.

V tem trenutku je najbolj aktualno vprašanje priznanja palestinske države, do česar naj bi po nekaterih ocenah prišlo jeseni. Kot je za Radio Slovenija poročal Blaž Ermenc, Slovenija svojega stališča do priznanja še ni pojasnila, je pa sredi leta povišala status predstavništva palestinskih oblasti v Sloveniji iz generalne delegacije v misijo.

Palestinsko državo podpirajo tudi ZDA
Nastanek neodvisne palestinske države podpirajo tudi najtesnejše zaveznice Izraela, ZDA, a le prek pogajanj z Izraelom. Evropska unija pri vprašanju nima enotnega stališča, kot prva država članica Unije pa je palestinsko državo v mejah iz leta 1967 letos priznal Ciper.

Zadnja neposredna pogajanja med Izraelom in Palestinci so zaradi nadaljevanja judovske gradnje na zasedenih palestinskih ozemljih propadla pred devetimi meseci. Ameriški predsednik Barack Obama je maja podal okvir za nadaljevanje pogajanj, ki predvideva dve državi na osnovi meja izpred vojne leta 1967 ter zamenjavo delov ozemlja.

Pahor prvič v Izraelu