Izraelski premier je deklarativno naklonjen palestinski državi, a vztraja na vojaški okupaciji palestinskih ozemelj. Foto: EPA
Izraelski premier je deklarativno naklonjen palestinski državi, a vztraja na vojaški okupaciji palestinskih ozemelj. Foto: EPA
Palestinci v znak nasprotovanja judovskim naselbinam na palestinski zemlji gradijo na njej svoje simbolične "naselbine", šotorišča, ki pa jih izraelska vojska hitro poruši in izprazni. Foto: EPA

Britanski časopis The Sunday Times sicer poroča, da naj bi kompromis vključeval, da bi lahko judovski naseljenci ostali na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, kjer pa bi bili podrejeni novi palestinski državi.

Nekdanji zunanji minister, skrajni desničar Avigdor Lieberman, odkrito priznava, da zanj rešitve konflikta ni, obstajalo naj bi le njegovo obvladovanje. Foto: EPA

"Pogajanja ne bodo preprosta, a vanje vstopamo z integriteto, iskrenostjo in upanjem, da bo ta proces sklenjen odgovorno, resno in na osnovi dejstev," je na današnji seji svoje vlade poudaril Netanjahu. "Skozi celoten proces bom vztrajal in že vztrajam pri varnostnih zahtevah in vitalnih interesih Izraela," je še dodal in pozval Palestince k popuščanju.

Netanjahujeva izjava je bila izrečena po napovedi ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, da se bodo kmalu obnovila bližnjevzhodna mirovna pogajanja. Izraelska pravosodna ministrica Cipi Livni in glavni palestinski pogajalec Saeb Erakat naj bi se v Washingtonu srečala že prihodnji teden.

Izrael naj bi potihoma ustavil gradnjo na zasedenih ozemljih
Netanjahu je vztrajal, da se lahko pogajanja začnejo le, če nobena stran vnaprej ne postavlja pogojev zanje. A po poročanju izraelskih medijev naj bi Kerry osebno Palestincem zagotovil, da bodo mirovna pogajanja temeljila na mejah iz leta 1967, kar zahtevajo Palestinci, Netanjahu pa naj bi tudi potihoma obljubil, da za zdaj ne bo novih gradenj nezakonitih judovskih naselbin na okupiranih ozemljih. To je bil tudi glavni razlog za prekinitev pogajanj leta 2010.

Netanjahu je tudi dejal, da bo morala palestinska stran preprečiti nastanek "od Irana podprte teroristične države" na Zahodnem bregu. Po pisanju izraelskih medijev vlada v Izraelu precejšnja dvom o nadaljevanju pogajanj. Večina analitikov meni, da so obsojena na propad. Tudi nekateri vladni ministri so že kritizirali korak v tej smeri in se izrekli proti njemu.

Izraelska vlada ni enotna
"Sem proti palestinski državi," je odkrito povedal minister za prevoz Jisrael Kac, član Netanjahujeve vladajoče stranke Likud. Stanovanjski minister Uri Ariel pa je dejal, da nasprotuje zamrznitvi gradnje judovskih naselbin na palestinskem ozemlju. "Ne bom podprl tega nemoralnega in nejudovskega dejanja, ki bi omogočil zamrznitev gradnje v Jeruzalemu in naselbinah," je dejal, pri čemer je mislil na gradnjo v okupiranih palestinskem vzhodnem Jeruzalemu in Zahodnem bregu.

Nekdanji izraelski zunanji minister in vodja skrajno desne stranke Izrael je naš dom Avigdor Lieberman, ki se je v Izrael iz Moldavije priselil leta 1978, je dejal: "Ni rešitve za izraelsko-palestinski konflikt, vsaj ne v prihodnjih letih. Kar je mogoče in pomembno storiti, je obvladovanje konflikta."

Glavni palestinski pogajalec Erekat je v svojih izjavah previden. Dejal je, da še ni prejel uradnega vabila v Washingotn, ZDA pa prav tako niso posredovale jasnih odgovorov na ključna vprašanja, kot so meje iz leta 1967, gradnja naselbin in izpustitev zapornikov. "Prezgodaj je še, da bi oznanili napredek," je dejal. Svoje nasprotovanje pogajanjem "z okupatorjem" je oznanilo tudi gibanje Hamas, ki vlada v Gazi.

Mohamed Sabih, pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige, ki je sicer izrazila pripravljenost na sodelovanje v procesu, pa je posvaril pred tem, da bi proces postala "pogajanja zaradi pogajanj, ki bi se vrtela v začaranem krogu".

Izpustitev zapornikov kot znak dobre volje
Izraelska vlada je v soboto sicer sporočila, da bo iz zapora izpustila določeno število palestinskih zapornikov kot znak dobre. Izpuščenih naj bi bilo 350 palestinskih zapornikov od skupno 4.713, kolikor jih Izrael zadržuje po podatkih izraelske skupine za človekove pravice B'Tselem. Palestinci pa naj bi po drugi strani ob posredovanju Kerryja obljubili, da za zdaj ne bodo nadaljevali enostranskih pobud v mednarodnih institucijah.

Britanski časopis The Sunday Times sicer poroča, da naj bi kompromis vključeval, da bi lahko judovski naseljenci ostali na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, kjer pa bi bili podrejeni novi palestinski državi.