Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je na Facebooku sporočil, da so vpoklicali posebne enote, ki sodelujejo v "protiteroristični akciji" v mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine. Prebivalcem Slavjanska je sporočil, naj zapustijo središče mesta, naj ne zapuščajo svojih stanovanj in naj se ne približujejo oknom, ter s tem povedal, da pričakuje spopade med ukrajinskimi silami in proruskimi aktivisti.

Avakov je pozneje sporočil, da so spopadi že zahtevali smrtne žrtve na obeh straneh. "Na naši strani je umrl pripadnik posebnih enot, pet ljudi je ranjenih, na strani separatistov je število žrtev neznano. Separatisti se zdaj skrivajo za človeškim ščitom," je Avakov zapisal na svoji strani na Facebooku. Kot je pozneje poročala ruska tiskovna agencija RIA, je umrl en proruski aktivist, dva pa sta bila ranjena. V spopadih v Slavjansku sta po poročanjih proruskih aktivistov umrla tudi dva pripadnika ukrajinske skrajne nacionalistične organizacije Desni sektor, še prenaša RIA.

Regionalna uprava je medtem poročala o vrsti spopadov na avtocesti, ki povezuje Slavjansk z regionalnim glavnim mestom Doneck. Na odseku avtoceste je bilo po podatkih uprave v spopadih ubita ena oseba, štirje so bili ranjeni.

V Slavjansku naj bi med ljudmi vladala panika. Prebivalci se namreč bojijo vojne in si skušajo v trgovinah nakupiti zadostne zaloge hrane. Po navedbah prič je mesto polno dima, saj gorijo avtomobilske gume, ki so jih protestniki zažgali pred barikadami, ki so jih postavili na več ulicah. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki navaja priče, pa je poročala, da nad mestom letita dva bojna helikopterja.

Zasedbe uradnih poslopij tudi v drugih mestih
Privrženci federalizacije Ukrajine so zavzeli tudi poslopja mestnih uprav v Mariupolju in Jenakijevu na vzhodu države. V Mariupolju naj bi protestniki zahtevali referendum o statusu regije Donjeck. Približno sto mladih naj bi po shodu, na katerem je okoli 1.000 ljudi zahtevalo vzpostavitev republike na vzhodu Ukrajine, razbilo okna in vdrlo v poslopje mestne vlade. Policija jih ni skušala zaustaviti, medtem ko so umaknili ukrajinsko zastavo in okoli poslopja postavili barikade.

Ukrajinska agencija Ukrinform pa poroča, da so proruski aktivisti zavzeli mestno vlado v Jenakijevu, rodnem mestu nekdanjega predsednika Viktorja Janukoviča, zavzeli pa naj bi tudi stavbe policije in tožilstva ter postavili zastavi Rusije in t. i. Donjecke narodne republike.

V Harkovu 50 ranjenih
Na vzhodu Ukrajine v mestu Harkov so danes izbruhnili spopadi med podporniki in nasprotniki približevanja Rusiji, v katerih je bilo ranjenih 50 ljudi. Približno tisoč proruskih protestnikov se je v središču mesta spopadlo z več sto prozahodnimi protestniki, so sporočile tamkajšnje oblasti.

Proruski protestniki so po konfliktu zasedli mestni svet in zahtevali izpustitev prijetih kolegov. Policija je namreč že v soboto prijela okoli 70 oboroženih proruskih protestnikov, ki jih je sumila, da pripravljajo nemire med protesti.

ZDA: Znaki, da je vpletena Moskva
Zasedbe uradnih poslopij proruskih oboroženih skupin na vzhodu Ukrajine imajo znamenja vpletenosti Moskve, je za ameriško televizijo ABC dejala ameriška veleposlanica pri ZN-u Samantha Power. Obenem je zavrnila domneve, da za napadi stojijo lokalne skupine.

Kot je dejala, imajo napadi vse znake, ki smo jih videli na Krimu; so profesionalni in koordinirani. Ne gre za nikakršno dejanje lokalnega prebivalstva, je dejala Powerjeva. V vseh krajih zavzetij poslopij te oborožene skupine ravnajo enako, kar po njenem mnenju brez dvoma kaže na vpletenost Moskve. Rusija vpletenost zanika.

Da je za nerede na vzhodu kriva Rusija, meni tudi začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. V televizijskem nagovoru narodu je danes obtožil Rusijo, da vodi vojno proti Ukrajini. "Prelita je bila kri v vojni, ki jo proti Ukrajini vodi Rusija," je dejal Turčinov, sicer vrhovni poveljnik vojske.

Kot je sporočil, sta se nacionalni varnostni in obrambni svet odločila za sprožitev "obsežne protiteroristične operacije ob sodelovanju vojske". "Agresor se ne ustavi in nadaljuje organizacijo nemirov na vzhodu države. Rusiji ne bomo dovolili, da na vzhodu ponovi scenarij s Krima," je dejal. "Vsi, ki podpirajo napadalce in okupatorje, ki vodijo oborožen boj proti naši domovini, se ne bodo izognili kazni in odgovornosti," je dodal.

Ob tem je ponovil svojo ponudbo za amnestijo vsem, ki bodo do ponedeljka dopoldne položili orožje in odšli iz zasedenih poslopij. To pa ne velja za tiste, ki so streljali na varnostne sile, je dodal.

Janukovič: Ukrajina na robu državljanske vojne
Oglasil se je tudi nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki po pobegu iz Kijeva že več kot mesec dni živi v Rusiji, in sicer v Rostovu na Donu. Dejal je, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, del odgovornosti za to pa nosijo ZDA, za katere je Janukovič dejal, da se brutalno vmešavajo v dogajanje v Ukrajini.

"Danes je bila prelita kri," je dejal o dogajanju v Slavjansku. "Zdaj je naša država v popolnoma novem položaju - na robu državljanske vojne. Hunta v Kijevu je izdala zločinski ukaz o uporabi oboroženih sil in vojske proti protestnikom."

Odstavljeni predsednik je še dejal, da je Kijev obiskal direktor ameriške obveščevalne agencije CIA John Brennan, o čemer so nekateri mediji že poročali. Šele po sestanku z njim so z državnim udarom vzpostavljene oblasti v Kijevu ukazale vojaško operacijo na vzhodu države, je dejal Janukovič. Uporabo orožja je tako po njegovem mnenju odobril Brennan in s tem povzročil prelitje krvi.

Država se približuje bankrotu in kaosu, je še opozoril v svojem govoru. Rešitev za državo bi bil po njegovem mnenju referendum, nato nova ustava in šele zatem parlamentarne volitve.

Moskva obtožuje Kijev
Moskva medtem obtožuje Kijev, da vodi vojno proti lastnemu narodu. "Zahtevamo, da tisti, ki so strmoglavili zakonitega predsednika Ukrajine, takoj prenehajo vojno poti lastnemu narodu in izpolnijo svoje obveze iz dogovora 21. februarja," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Kremelj je izrazil tudi ogorčenje nad grožnjami s posredovanjem vojske za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine. Ukaz začasnega ukrajinskega predsednika Turčinova o napotitvi vojske za zatrtje proruskih protestov je Moskva označila za "zločinskega".

Rusija je zahodne države, predvsem ZDA, pozvala, naj vodstvo v Ukrajini pripravi do tega, da ne bo več uporabljalo orožja proti svojemu narodu in da bo takoj začelo pravi nacionalni dialog, v katerem bodo enakovredno sodelovale vse regije s ciljem temeljnih ustavnih reform, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. "Možnost za preprečitev državljanske vojne je zdaj v rokah Zahoda," je še poudarilo rusko ministrstvo.

V soboto proruski aktivisti zavzeli več policijskih postaj
V soboto so v več mestih na vzhodu Ukrajine potekali spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi aktivisti. V mestu Slavjansk so protestniki zavzeli poslopje policije, spopadi so se vneli na območju Kramatorska v provinci Doneck, kjer so "neznanci streljali na lokalno samoupravo", 200 proruskih protestnikov pa je vdrlo na sedež policije v Donecku, ki so ga zavzeli brez odpora. Minister Avakov je za napetosti obtožil Rusijo in dejal, da gre za napad Ruske federacije na Ukrajino.

Rusija je že pred jutranjo akcijo sporočila, da bi kakršna koli uporaba sile na vzhodu Ukrajine lahko ogrozila mirovne pogovore, ki naj bi se v četrtek začeli v Ženevi in ki naj bi se jih udeležili ruski, ameriški in ukrajinski zunanji ministri Sergej Lavrov, John Kerry in Andrij Deščica ter visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton.

Kerry ruskega kolega posvaril pred novimi sankcijami
Lavrov je dejal, da vlada v Kijevu izkazuje svojo nesposobnost sprejeti odgovornost za usodo države, Kerry pa ga je v telefonskem pogovoru posvaril pred dodatnimi posledicami, če se napetost v Ukrajini ne bo zmanjšala in če Ukrajina z rusko-ukrajinske meje ne bo umaknila svojil sil. Za novo grožnjo so se ZDA odločile po sobotnem dogajanju na vzhodu Ukrajine, Kerry pa je izrazil zaskrbljenost, da so bili napadi v vzhodni Ukrajini "orkestrirani in usklajeni, podobno kot pred tem napadi na Krimu".

Ukrajino naj bi 22. aprila obiskal ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se bo z gostitelji pogovarjal predvsem o zadnjem razvoju dogodkov na vzhodu države, govorili pa naj bi tudi o pomoči mednarodne skupnosti za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva ter o ustavnih reformah, decentralizaciji, energetski varnosti in boju proti korupciji v državi.