"Crime and hate are on vacation / We all live in the rainbow nation (Kriminal in sovraštvo sta na dopustu/Vsi živimo v mavrični deželi)," odmeva po ulicah Johannesburga, sicer enega najnevarnejših mest na svetu.
Prelepo, da bi bilo res? Po poročanju tujih dopisnikov je navdušenje nad svetovnim nogometnim prvenstvom te dni tako veliko, da so celo najbolj nesrečni - srečni.
Bafana Bafana
Spontane poulične zabave, radostni Afričani v rumenih majicah "Bafana Bafana" se objemajo in trobijo v vuvuzele. Delavci se smehljajo z gradbišč in mahajo naključnim mimoidočim. Še v najrevnejših, z nasiljem in kriminalom prežetih soseskah se ljudje zahvaljujejo Bogu za prvenstvo, ki ga Afrika gosti prvič. "Otroci, odrasli, babice, vsi smo srečni," dahne domačin iz revne soseske Alexandre.

Na veličastnem stadionu Soccer City pride ta nenadna povezanost Južnoafričanov, ki se je ni čutilo vse od Mandelove izvolitve, najbolj do izraza. Tu so nogometni navdušenci, odeti v živopisana pokrivala in navijaške oprave, vsi eno. Ob državni himni so črni, beli in indijskega rodu vsi peli iz srca. Na tekmi med Anglijo in ZDA je temnopolti Južnoafričan z vso resnostjo na verandi bara izvedel velikopotezni, nezgrešljivi ples. Nato se mu je pridružil še beli Južnoafričan in skupaj sta odplesala v tandemu. Prizor, ki bi bil še za filme o rasni strpnosti preosladen.
Kot za časa obamamanije
Trenutno atmosfero v Južni Afriki se da primerjati s tisto v ZDA konec leta 2008, ko je Ameriko zajela obamamanija. Vse je mogoče, se prepričujejo ljudje evforično, in prihodnost preprosto mora biti boljša od ne tako davne preteklosti, ki bi jo raje pozabili. Čredna miselnost zna biti nevarna stvar, kar lahko potrdijo številni v južnoafriških revnih soseskah, a trenutno je država v neoporečnem ciklu. Domoljubni ponos in optimizem se širita s posameznika na posameznika, izražata se v nacionalnih zastavah, ki vihrajo na avtomobilih, vidna sta v poskočnem, radostnem koraku ljudi na ulicah.

Danny Jordaan, glavni organizator SP-ja, je izjavil: "Petkovo tekmo ob odprtju prvenstva lahko štejemo za enega največjih trenutkov v naši zgodovini. 27 let smo čakali na Mandelovo izpustitev iz zapora in 16 let smo čakali na gostitev tega dogodka. Bilo je vredno čakanja. Bil je prav tako velik dan, kot ko so Južnoafričani oddali svoj glas na prvih demokratičnih volitvah."
Najpomembnejša postranska stvar na svetu
Res? Lahko res tiste nepozabne dolge vrste nepreglednih množic, ki so leta 1994 čakale, da oddajo glas za Mandelo, primerjamo z vrstami za nogometne vstopnice leta 2010? Verjetno je to odvisno od tega, če imate politične prelomnice za pomembnejše od kulturnih, verskih ali športnih. Mandela in Obama sta dokazala, da je včasih težko ločiti med njimi.
Množična gibanja lahko premikajo gore, ne glede na vir. Že mogoče, da je nogomet le veličastna postranska zadeva, sestavljena iz 22 mož, ki se podijo za sponzorirano žogo, a če dovolj ljudi verjame v to postransko stvar, je pomembna. To svetovno prvenstvo JE prelomnica. Biti gostitelj tega je sporočiti svetu, da se je Južna Afrika normalizirala in da je končno napočil trenutek, ko bo bolj znana po športnih dogodkih in turističnih znamenitostih kot po po rasizmu, kriminalu in virusu HIV.
Kdo ve, kaj bo prinesla streznitev po prvenstvu, za zdaj je čas le za veselje.