V etnično razdeljenem južnem Sudanu sta največji etnični skupini poljedelci Dinka in nomadi Mizerija. Nafta je za oboje bolj postranskega pomena, saj so jim v negostoljubni pokrajini za preživetje pomembnejši vodni viri in pašniki, zaradi česar prihaja do veliko sporov, ki se pogosto sprevržejo v oborožene spopade. Foto: Reuters
V etnično razdeljenem južnem Sudanu sta največji etnični skupini poljedelci Dinka in nomadi Mizerija. Nafta je za oboje bolj postranskega pomena, saj so jim v negostoljubni pokrajini za preživetje pomembnejši vodni viri in pašniki, zaradi česar prihaja do veliko sporov, ki se pogosto sprevržejo v oborožene spopade. Foto: Reuters
Pogovor s Tomom Križnarjem
Zgodovinski referendum v Južnem Sudanu

Referendum je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med severom in jugom Sudana. Sporazum sta podpisali sudanska vlada v Kartumu in glavna sudanska uporniška Ljudska vojska za osvoboditev Sudana (SPLA), med drugim pa predvideva, da bodo lahko pokrajine na jugu Sudana po šestletnem prehodnem obdobju razpisale referendum o odcepitvi.

Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM), ki vlada v južnem Sudanu, poziva h glasovanju za samostojno državo. Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil časnik Sudan Tribune, naj bi kar 97 odstotkov volivcev juga, kjer živi dobrih osem milijonov ljudi, glasovalo za svojo državo. Udeležba naj bi bila zelo visoka, zato pred volišči že nastajajo vrste. "Toliko let smo se bojevali, a današnji glas glede odcepitve je tudi glas za mir in svobodo," je dejal domačin Wilson Santino po oddaji glasu.

Pot bo še trnova
Če bo referendum uspel - izidi bodo znani 6. februarja - bo lahko jug v skladu s sporazumom iz leta 2005 v šestih mesecih razglasil samostojno državo. Vendar pa bo pred tem treba rešiti še vrsto vprašanj, med drugim glede poteka meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov države v primeru neodvisnosti juga. Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid referenduma sprožil nove spopade, tokrat zaradi nafte.

Sudanski predsednik Omar Al Bašir je v petek posvaril pred nestabilnostjo na območju, če se bo jug odločil, da odide na svojo pot. "Jug se spopada z mnogimi težavami, v vojni je bil od leta 1959. Nima sposoben skrbeti za svoje prebivalce, oblikovati države in oblasti," je dejal Al Bašir, ki je opozoril tudi na položaj mejne pokrajine Abjej, bogate z zalogami nafte, a z nezačrtanimi mejami.

Se bo sprožil plaz?
Poznavalci trdijo, da je Al Bašir pod hudim pritiskom drugih arabskih držav, ki se bojijo, da bi odcepitev južnega dela Sudana lahko vodila do nadaljnjega razpadanja te največje afriške države. Jug Sudana sicer velja za eno najmanj razvitih območij na svetu, mnogi domačini pa do vlade v Kartumu gojijo veliko zamero, saj so prepričani, da so bili dolga leta zapostavljeni in neenakovredno obravnavani.

Nekaj utrinkov iz življenja Dink in dogajanje v južnem Sudanu si oglejte v galeriji.

Pogovor s Tomom Križnarjem
Zgodovinski referendum v Južnem Sudanu