Na univerzi v Nanjingu so prejšnji teden napadli in odpeljali dva kitajska študenta, ki sta sodelovala v protestih proti univerzi, potem ko ta ni dovolila delovanja študentskega marksističnega društva.
Še ob letošnjem obisku univerze v Pekingu je Ši dejal, da je univerza prvo mesto za učenje in širjenje marksizma na Kitajskem. "To pomeni velik prispevek k širjenju marksizma in temeljev kitajske komunistične partije," so bile njegove besede.
O težavah s ponovno registracijo študentskih marksističnih društev poročajo tudi z drugih univerz, razlog pa naj bi bila skrb oblasti pred morebitnim širjenjem družbenega aktivizma, ki bi lahko ušel izpod nadzora v strogo nadzorovani kitajski družbi.
Jang Kai in Džu Šhunćing z univerze v Nanjingu sta bila člana neuradne marksistične skupine in med voditelji protesta, ki je v študentskem naselju privabil več kot sto ljudi.
Po poročanju drugih študentov so Janga zbili na tla in odvlekli neznani moški, Džuja pa so napadli policisti v civilu, nato pa so ga iz študentskega naselja odpeljali njegovi starši. Predstavniki univerze so vse skupaj le mirno opazovali.
Znano je, da se kitajske oblasti poslužujejo pritiska na starše in sorodnike, od katerih zahtevajo, da prepričajo uporniške študente v prenehanje aktivističnih dejavnosti.
Združevanje delavcev le v okviru partije
Zaradi kaznovanja študentov, ki so se na univerzi v Pekingu zavzemali za pravice kitajskih delavcev, je ameriška univerza Cornell omejila sodelovanje s to prestižno kitajsko univerzo.
Okoli 50 študentov z vse Kitajske, med njimi tudi z univerz Nanjing in Renmin, se je avgusta letos odpravilo na jug države na proteste zaradi ravnanja s tovarniškimi delavci.
Čeprav je kitajska komunistična partija zrasla na marksistični ideologiji, ki ji je potem dodala še misel Mao Cetunga kot utemeljitelja ljudske republike, in so usta partijskih veljakov vključno s predsednikom Šijem polna marksističnih sloganov, pa je resničnost popolnoma drugačna.
Oblasti pri marksističnih študentskih gibanjih najbolj moti zavzemanje za delavske pravice v državi, kjer neodvisni sindikati niso dovoljeni, saj ima nad tem popoln nadzor komunistična partija.
Kljub ogromnemu napredku, ki ga je Kitajska doživela od uvedbe gospodarskih reform v 80. letih prejšnjega stoletja, še vedno veliko delavcev opravlja delo v težkih pogojih ali prejema nizke plače.
Bleščeča teorija Marxa
V govoru maja letos je Ši ob 200. obletnici rojstva Karla Marxa dejal, da je Marxovo ime kljub velikim in globokim spremembam v človeški družbi v zadnjih dveh stoletjih še vedno spoštovano, njegova teorija pa še vedno sije z briljantno svetlobo resnice.
Partijske veljake je Ši podučil, da je Marx "učitelj revolucije za proletariat in delovno ljudstvo po vsem svetu, glavni snovalec marksizma, stvaritelj marksističnih strank, pionir mednarodnega komunizma in največji mislec sodobnega časa".
Najbolj dragocena in vplivna duhovna pridobitev, ki nam jo je zapustil Marx, je po besedah Šija znanstvena teorija, imenovana po njem - marksizem. "Teorija je osvetlila pot človeškega raziskovanja prava zgodovine in človeškega iskanja lastne osvoboditve," je maja dejal kitajski predsednik.
Kitajska je nemškemu mestu Trier, rojstnemu kraju Marxa, celo podarila kip nemškega filozofa, česar v Nemčiji niso vsi sprejeli z navdušenjem in so potezo kritizirali zaradi kršitev človekovih pravic kitajskega režima.
Klub bogatih
Po pisanju azijskega političnega portala The Diplomat se je kitajska komunistična partija iz glasnega zagovornika delavcev začela spreminjati v klub milijonarjev po letu 2002, ko je nekdanji predsednik Džang Zemin članstvo v partiji odprl tudi za bogate Kitajce.
Od takrat gre bogatemu sloju vse bolje in po podatkih raziskovalnega inštituta Hurun je bilo marca letos med Kitajci že 819 milijarderjev v ameriških dolarjih, a v oči najbolj bode, da so bili kar 104 izmed njih blizu partijskega vodstva in predsednika Šija, ki sicer obljublja, da bo do leta 2020 odpravil neenakost in izkoreninil revščino.
Tesna prepletenost vplivnih in bogatih posameznikov pomeni, da so interesi kapitalistov veliko bolje zaščiteni kot interesi delavcev in kmetov, ugotavlja Diplomat in navaja, da je bilo v zadnjih letih vse več stavk in protestov nezadovoljnih delavcev, ki pa lahko svoje nezadovoljstvo izražajo le v partijsko nadzorovanem vsekitajskem delavskem združenju.
Vsi poskusi oblikovanja neodvisnih sindikatov so do zdaj naleteli na gluha ušesa partije, a na glasno podporo marksistično usmerjenih študentov, ki pa so bili hitro obtoženi ustvarjanja družbenih nemirov, kar je eno od najbolj občutljivih vprašanj za kitajsko vodstvo.
View this post on Instagram
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje