"Ljudje, ki zapustijo domovino in iščejo zaščito v Nemčiji, imajo pravico pričakovati varno zatočišče," je še zapisalo ministrstvo, ki je številke posredovalo v odgovoru na poslansko vprašanje, in ostro obsodilo nasilje.

Med skupno 3.533 napadi jih je bilo 2.545 na posameznike, ko so bili ti zunaj azilnih centrov, v 988 primerih pa je šlo za napade na azilne centre in druge njihove nastanitve. To je manj kot leta 2015, ko se je zgodilo več kot 1.000 napadov, a še vedno občutno več kot leta 2014, ko so jih zaznali le 199. Po podatkih notranjega ministra je bilo izvedenih tudi 217 napadov na organizacije, ki se ukvarjajo s prebežniki, in prostovoljce, poroča BBC.

Število napadov na prebežnike se je močno povečalo po letu 2015, ko je v državo prišlo koli 890.000 prosilcev za azil, lani pa jih je prišlo več kot trikrat manj, okoli 280.000. Politika odprtih vrat, ki jo je ob izbruhu prebežniške krize vodila nemška kanclerka Angela Merkel, je razdelila nemško javnost, kanclerka pa je ob prihajajočih volitvah, ki bodo septembra, napovedala zaostritev priseljenske politike.

Med najbolj odmevnimi napadi na priseljence so napad decembra 2015 v Wassersteinu na Bavarskem, ko je bilo v požaru v dveh hostlih ranjenih 12 ljudi, januarja lani pa je napadalec vrgel granato v hostel s 170 ljudmi v Villingen-Schwenningenu, k sreči pa granata ni eksplodirala, poroča BBC.