Po 19 letih rane, ki jih je pustil genocid, niso zaceljene. Foto: EPA
Po 19 letih rane, ki jih je pustil genocid, niso zaceljene. Foto: EPA
Pokopanih je bilo še 175 lani identificiranih žrtev. Foto: EPA
Deklica joče ob grobu v spominskem parku Potočari. Foto: EPA

Mineva 19 let, odkar se je v Srebrenici začel pokol, ki so ga v približno tednu dni nad več kot 8.000 Bošnjaki izvršile sile bosanskih Srbov.

Do zdaj so našli posmrtne ostanke 7.100 žrtev, in sicer na 150 različnih krajih, od tega v 74 množičnih grobiščih. Okoli 1.200 trupel še iščejo. Velika večina žrtev je sicer pokopanih ravno v Potočarih, vsako leto ob obletnici genocida pa tam pokopljejo na novo najdene ali identificirane posmrtne ostanke žrtev. Na bližnjem pokopališču so tako danes pokopali 175 žrtev genocida, ki so jih identificirali v preteklem letu, in so jih tja pripeljali iz kraja Visoko pri Sarajevu. Najmlajši med njimi, Senad Beganović, je bil julija 1995 star vsega 14 let. Najstarejši med danes pokopanimi pa je bil leta 1916 rojeni Hurem Begović, ki so ga pokopali ob njegovem sinu.

Slovesnost brez politike
Tokrat je imela spominska slovesnost prvič zgolj verski značaj, saj govorov politikov in tujih gostov v nasprotju s prejšnjimi leti ni bilo. Kratek nagovor je imel le župan Srebrenice Ćamil Duraković. Med drugim je spomnil, da cilj genocida v Srebrenici ni bil dosežen, o čemer med drugim priča "naše vračanje" - vračanje Bošnjakov v Srebrenico.

Poglavar islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein Kavazović, ki je vodil osrednjo molitev, je poudaril, da tragedija Srebrenice nikoli ne sme biti pozabljena. Genocida ni mogoče oprostiti, če se storilci iskreno ne pokesajo zanj in dokler se ne, je dejal, je treba na to opozarjati. Ljudi v BiH-u je še pozval, naj ne poveličujejo zločinov, saj jim to ne bo prineslo prav nič dobrega in jih ne bo naredilo srečne.

Politiki (brez srbskih) tiho, a vseeno prisotni
Slovesnosti se je udeležilo več politikov, tudi bošnjaški in hrvaški član predsedstva BiH-a, Bakir Izetbegović in Željko Komšić, delegacija parlamenta BiH-a, visoki predstavnik v BiH-u Valentin Inzko in tuji diplomati.

Inzko je sicer vse politike v BiH-u pozval, naj "upoštevajo poseben in grozovit značaj genocida v Srebrenici ter priznajo stalno trpljenje vseh tistih, ki so v vojni v BiH-u izgubili svoje najdražje". Poudaril je, da je "pokazati sočutje in solidarnost z užaloščenimi normalna reakcija častnih ljudi".

Dodik zanika, da je bil pokol genocid
Tako Inzkove kot tudi Kavazovićeve besede so očitno letele na predsednika Republike srbske Milorada Dodika. Ta je v sredo spet zanikal, da se je v Srebrenici zgodil genocid, in vztrajal, da je šlo le za "velik zločin", za katerega morajo odgovarjati posamezniki.

V Srebrenici varnost poiskalo 30.000 Bošnjakov
V Srebrenico se je med vojno (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotnega BiH-a, potem ko so to območje Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje.

Kljub temu so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki naj bi jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa so vkorakale 11. julija. Do 19. julija so srbske sile ubile več kot 8.000 moških, približno 25.000 žensk, otrok in starejših ljudi pa pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil.

Mladiću se po letih bežanja pred pregonom v Haagu le sodi, Krstić pa je bil obsojen na 35 let zapora. 25 let jih bo prestal v poljskem zaporu, preostalih 10 pa verjetno v drugi državi.

Bil je genocid
Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sta pokol označila za genocid, Evropski parlament pa je leta 2009 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

V Federaciji BiH-a in okrožju Brčko je danes dan žalovanja, ne pa tudi v Republiki srbski, kjer Srebrenica sicer je.