opaženo pa je ostalo, da Pentagon zamrzuje projekt iskanja zdravila za ebolo.

Že po 16 sekundah, ko se je X-51 odlepil od krila bombnika B-52 in šel svojo pot, je njegov nadzorni mehanizem odpovedal in letalo je – mogoče še vedno z neko zavidljivo hitrostjo – treščilo v Tihi ocean. Ameriška konservativna televizija FOX NEWS, ki, dokler bo v Beli hiši sedel Barack Obama, ne bo podprla nobenega vladnega projekta, pa tudi vojaških ne, je takoj opozorila, da je v Pacifik strmoglavilo 320 milijonov davkoplačevalskega denarja. Toliko ga je bilo pravzaprav skupno vloženega v razvoj letala X-51 od leta 2004 do zdaj, toda osnovno sporočilo novice drži: ameriški davkoplačevalski denar tone na dno Tihega oceana.

Je ob vseh težavah, s katerimi se spopada človeštvo, resnično potrebno tovrstno razmetavanje denarja za vojaško tehnologijo na ravni znanstvene fantastike, se sprašujejo mnogi. Več sto milijard dolarjev je vsako leto namenjeno za tovrstne projekte, in medtem ko človeštvo ubija že dovolj dejavnikov na globalni ravni – bolezni, revščina, lakota, onesnaženost, klimatske katastrofe itd. – se zdi, da smo namesto reševanja teh težav bolj obsedeni z vprašanjem, kako bi se lahko še sami učinkoviteje in hitreje iztrebljali med seboj. Do nekega posebno drugačnega zaključka človek ne more priti, dokler ima v pred seboj dejstvo, da namenjamo bistveno več sredstev za vojaške potrebe kot pa za spopad z revščino, zaradi katere vsako leto umre 5 milijonov otrok.

Ni denarja za ebolo
Medtem ko so bile oči svetovne javnosti uprte v prazno nebo nad Tihim oceanom, je šla mimo skorajda neopaženo vest, ki so jo britanskemu BBC-ju zaupali pristojni znanstveniki, in sicer da verjetno še dolgo dolgo časa ne bodo zmogli razviti komercialnega cepiva proti eboli. Gre za eno najhujših bolezni na svetu v vseh pogledih: ne ve se točno, kaj jo povzroča, ko izbruhne, izbruhne kot epidemija, saj se zelo hitro prenaša, stik z njo velikokrat preživi le 10 odstotkov ljudi, vsi drugi izkrvavijo do smrti iz vseh delov telesa. Nazadnje je ebola izbruhnila pred tedni na zahodu Ugande, takoj dosegla prestolnico Kampala na vzhodu, a so jo k sreči tokrat uspeli pravočasno zajeziti. Tokrat. Prejšnje izkušnje so bile drugačne in nihče ne more vedeti, kakšne bodo prihodnje – tako v geografskem obsegu kot po številu človeških žrtev.

Znanstveniki si že desetletja prizadevajo razviti profilaktično (obvarovalno) sredstvo proti eboli, vendar se tu ne spopadajo le z boleznijo samo temveč tudi z nezanimanjem morebitnih donatorjev. Zadnji udarec jim je zdaj zadal še Pentagon oziroma ameriško obrambno ministrstvo. To je leta vlagalo milijone dolarjev v znanstvene raziskave o eboli. Zakaj? V Washingtonu so želeli priti do profilaktičnega cepiva zaradi strahu, da bi bila lahko ebola nekoč v prihodnosti uporabljena kot biološko orožje. Dovolj bi že bilo, če bi okužena oseba odletela na katero koli mednarodno letališče. To pa bi se lahko zgodilo tako namerno kot naključno.

Pred nekaj dnevi sta ameriški farmacevtski podjetji Sarepta in Tekmira (gre za manjši podjetji, ker farmacevtskih gigantov odkrivaje zdravila za ebolo ne zanima, saj ni profitno) objavili, da ju je ameriško obrambno ministrstvo pozvalo k začasni zaustavitvi raziskav zaradi pomanjkanja denarja. Septembra bo odločeno, ali je ta ukrep samo začasen ali trajen; obstaja torej možnost popolne ukinitve projekta. Skupaj s finančnimi tokovi je presahnilo tudi upanje na razvoj cepiva v dogledni prihodnosti. Američan Heinz Feldmann, eden vodilnih znanstvenikov na področju ebole, je za BBC pojasnil: "Upoštevajoč vse skupaj, smo naredili velik napredek skozi čas, toda žal smo še daleč od komercialne uporabe. Težko je reči, kdaj bo cepivo razvito, če sploh kdaj."
Dan po jutrišnjem
Če že kam, potem človeštvo s supersonično hitrostjo drvi proti katastrofi. To je čedalje širši konsenz med znanstveniki. Kdor bere znanstvene študije o globalnih spremembah, ki smo jim podvrženi zadnja desetletja, ter o napovedih, kaj nas čaka v prihodnje, mu je jasno, da njihovi avtorji niso pod vplivom hollywoodskih filmov ali biblijskih prerokb. Ena izmed katastrof, s katerimi se bo moralo človeštvo zelo verjetno spoprijeti v prihodnosti, so prav virusi in izbruhi epidemij. Znanstveniki opozarjajo, da se globoko v deževnih pragozdovih skrivajo še mnogi virusi, ki jih človeški imunski sistem ne pozna in bi utegnil hitro kapitulirati pred njimi. S tem, ko razgaljamo pragozdove, drugega za drugim, dobesedno odpiramo potencialne Pandorine skrinjice.

In nikjer ne piše, da bodo te katastrofe lokalne ali regionalne. Prav ta teden je postregel z opozorilom na to. Na severu Teksasa se spopadajo z izbruhom virusa, poimenovanega Zahodni Nil, ki ga prenašajo ptice in komarji (zadnji na ljudi). Umrlo je že 17 ljudi, obolelo pa jih je 465. Letos so v ZDA imeli že okrog 700 potrjenih oziroma domnevnih primerov okužbe s tem virusom, in če se bo ta trend nadaljeval, bo leto 2012 najhujše do zdaj, vsaj kar zadeva Teksas. Stvari so tam že tako hude, da so lokalne oblasti razglasile stanje katastrofe, prestolnico Dallas pa preletavajo letala in mesto po dolgem in počez škropijo z instekticidi, kar v ospredje postavlja še druga zdravstvena vprašanja. In od kod izvira virus Zahodnega Nila? Iz Ugande.
Erik Valenčič