Budisti predstavljajo veliko večino v Mjanmaru. Foto: Reuters
Budisti predstavljajo veliko večino v Mjanmaru. Foto: Reuters
Virathu med eno svojih pridig. Foto: Youtube
Protest proti preganjanju muslimanov v Mjanmaru. Foto: EPA
Pogled na zlato pagodo. Foto: EPA

45-letni menih redno objavlja svoje sovražne tirade na DVD-jih in družbenih omrežjih, kjer svari pred muslimani, ki "napadajo mlada mjanmarska dekleta in jih posiljujejo".
Kot poroča Guardian, njegove pridige, ki jih izreka zibajoč se naprej in nazaj, tistim, ki ne razumejo mjanmarščine, zvenijo umirjene, skoraj kot trans. "A če ga razumete, vam postane jasno, kako sta njegova paranoja in strah, pomešana z rasističnimi stereotipi in neosnovanimi govoricami, pomagala podžgati nasilje in širjenje napačnih informacij v državi, ki še vedno gradi svojo demokracijo," so zapisali.

"Posiljujejo nas v vsakem mestu, nas spolno nadlegujejo, napadajo in ustrahujejo," je povedal Virathu v intervjuju za Guardian. "V vsakem mestu je neotesana in podivjana muslimanska manjšina." Muslimanska manjšina predstavlja 5 odstotkov prebivalstva v Mjanmaru, menih pa meni, da so prav oni krivi za vse nasilje v državi in da jih financirajo "sile z Bližnjega vzhoda".

Izjemna priljubljenost
Kot piše britanski časopis, bi bilo zelo lahko Virathuja prezreti kot nepoučenega meniha z militantnimi nazori, če ne bi bil tako zelo popularen. Virathu ima pod seboj okoli 2.500 menihov uglednega samostana Masoejein v Mandalaju, poleg tega pa ima več tisoč sledilcev na Facebooku, njegovi videi na YouTubu pa imajo na desettisoče ogledov.

Vse večje odpiranje nekdaj izoliranega Mjanmara je državi s 60 milijoni prebivalcev prineslo tudi val protimuslimanskega razpoloženja, za katerim večinoma stoji prav Virathu. Nase je opozoril leta 2001, ko je ustanovil nacionalistično kampanjo za bojkot muslimanskih lokalov.
Netenje sovraštva
Leta 2003 so ga zaradi podžiganja sovraštva proti muslimanom obsodili na 25-letno zaporno kazen, a so ga leta 2010 pomilostili. Odkar je ponovno na svobodi, se je Virathu vrnil k svoji stari sovražni kampanji in številni menijo, da so prav njegove besede spodbudile lanske spopade med budisti in muslimani, v katerih je bilo ubitih več kot 200 ljudi, več kot 100.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. V nedavnem podtaknjenem požaru v mošeji v Jangonu je umrlo 13 otrok.

Pred kratkim so se spopadi preselili v mesto Mejktila, kjer se je prepir v zlatarni naglo spremenil v vsesplošno plenjenje in požiganje mošej, trgovin in stanovanjskih hiš. Ubitih je bilo več kot 40 ljudi, 13.000 ljudi - večinoma muslimanov - pa je moralo zbežati. Virathu ponovno vodi tudi nacionalistično kampanjo 969, s katero spodbuja budiste, naj kupujejo le budistično, svoje hiše pa opremijo s številkami, povezanimi z Budo, da bi tako ustvaril nekakšno "apartheidno" državo znotraj države.
Vsi se sicer ne strinjajo z Virathujevimi nauki - Abot Arija Vutha Bevuntha iz samostana Mjavadi Sajadav v Mandalaju tako pravi, da je menih "malce na strani sovraštva" in da je Buda učil drugače. Kritiki tudi izpostavljajo Virathujevo pomanjkljivo izobrazbo (šolo je pustil pri 14 letih), zaradi česar naj njegov ekstremizem ne bil kaj dosti več od navadne ignorance.
Nagrada za versko svobodo
A čeprav je Virathu preživel sedem let v zaporu zaradi netenja verskega sovraštva in nasilja, mu je britanski mjanmarski samostan Sasana Ramsi v Londonu februarja podelil nagrado "svobode vere", in to isti teden, ko je širil govorice, da nameravajo neko šolo v Jangonu spremeniti v mošejo. Virathu je v zlovešči pridigi prejšnji mesec svaril, da lahko "eksplozija populacije" mjanmarskih muslimanov pomeni samo eno: "Na koncu bodo ugrabili našo državo. Ko dobimo to bitko, se bomo osredotočili na druge muslimanske tarče."

Analitiki opozarjajo, da bi moral preostali svet Virathujevo prostodušno pridiganje in njegov vpliv nad menihi, ki že začenjajo tudi sami pridigati proti islamu, vzeti kot alarm. "Če bi se podobno sovražno gibanje, kot je mjanmarski 969, ki širi sovražni govor in sovražne simbole, lotilo Judov v Evropi, tega ne bi trpela nobena evropska vlada," pravi mjanmarski aktivist Maung Zarni. "Zakaj tega EU ne vzame resneje? Gre le za državo, ki je ena večjih prejemnic pomoči EU-ja." Kritike letijo tudi na vlado Theina Seina in opozicijsko voditeljico Aung San Su Či, ki da nista odločneje obsodila nasilja, ki zadnje mesece prežema Mjanmar.