Vodja konzularnega sektorja Andrej Šter je bil kritičen do Slovencev, ki bodo ob izredno kritičnih razmerah v Nepalu nadaljevali in celo podaljšali turistični obisk.

Po podatkih MZZ-ja je bilo v času potresa v Nepalu 65 slovenskih državljanov. Pet jih je državo zapustilo, dva prek mednarodnega letališča v Katmanduju. Trenutno sta v Dubaju, naslednja destinacija je Istanbul, je povedal Šter. Trije so Nepal zapustili prek meje z Indijo.

Trenutno ne pogrešajo več nobenega Slovenca v Nepalu. Dva, ki so ju dalj časa pogrešali, sta se oglasila in sta trenutno blizu Katmanduja oziroma tamkajšnjega letališča in nameravata državo zapustiti. Večina drugih Slovencev je na poti v Katmandu.

"Lahko bi rekli konec dober, vse dobro. A naša akcija še vedno ni končana, ker so razmere v tej državi vse slabše," je povedal Šter in opozoril, da zaradi obilnega dežja obstaja veliko tveganje zemeljskih plazov.

Pomanjkanje dobrin
Poleg tega v številnih mestih, tudi v Katmanduju, začenja primanjkovati najosnovnejših dobrin. Dogajajo se tudi roparske tatvine. Zaradi pomanjkanja vode trpi še higiena, zaradi česar so mogoči izbruhi bolezni. Prav tako so otežena potovanja. "Za razdalje, ki jih je bilo mogoče prej prepotovati v uri ali dveh, je zdaj potreben ves dan ali tudi dva," je dejal Šter.

"Naš nasvet tistim, ki so še v Nepalu, je, da na prvi varen način, ki se jim ponudi, državo zapustijo," je dodal Šter.

Po ocenah MZZ-ja se je okoli 30 odstotkov Slovencev odločilo, da bodo nadaljevali svoj obisk Nepala. "Ne razumemo tistih, ki so se odločili za podaljšanje turističnega obiska. Gre za nerazumno tveganje prek racionalnih meja," je bil oster Šter.

"Nikoli se še nismo ubadali s primerom tako neresnega predajanja turističnim občutkom ob tem, da je Nepal soočen s silno tragičnimi posledicami," je dodal.

Vseeno na MZZ-ju spoštujejo odločitev tistih, ki bodo ostali v Nepalu, da pomagajo prizadetim. Omenil je dva zdravnika, ki sta v Nepalu potovala, a bosta zdaj pomagala vsak v svoji bolnišnici.

Ostaja tudi nekaj usposobljenih in izkušenih, ki bodo pomagali kot reševalci ali kako drugače. To so po besedah Štera predvsem tisti iz skupine alpinista in vodnika Vikija Grošlja.

Uporabna spletna aplikacija MZZ-ja
Šter je še ostro kritiziral, da nihče izmed Slovencev ni uporabil spletne aplikacije MZZ-ja, s katerim je mogoče prostovoljno sporočiti informacije o potovanjih. "Gre za evidenco, ki bi bila za te primere izredno dragocena," je zatrdil Šter.

Prav tako je kritiziral odločitev številnih potujočih v Nepalu, ki imajo sklenjeno šibko potovalno zavarovanje, ki ne pokriva večjih tveganj. "K sreči se po naših podatkih v Nepalu nikomur izmed Slovencev ni nič zgodilo, a če tam sledi zlom noge ali resnejša bolezen, bomo imeli težavo," je opozoril Šter in omenil enega izmed članov skupine, ki potuje v organizaciji agencije TrekTrek in je na nekem mestu obtičal zaradi vročine.

"Morda bo treba organizirati prevoz. V tem primeru je to strošek, ki zadene njega, svojce ali morda agencijo, s katero potuje," je povedal Šter. "Žalostna je ugotovitev, da Slovenci potujejo tako, kot živijo - zelo lahkomiselno. Zanašamo se na igro srečnih naključij. Tokrat so se zadeve izšle. Za zdaj," je dejal Šter.

Šter je še napovedal, da bodo zaradi obremenitev, ki jo pomoč Slovencem v Nepalu povzroča slovenskemu veleposlaništvu v New Delhiju, tja poslali dodatnega zaposlenega. Šter je izrazil upanje, da bodo Nepal preostali potujoči Slovenci zapustili do sredine maja.