Več kot polovica držav v zahodni Afriki je bila sredi 90. let vpletena v vojaške konflikte, spopadi pa so divjali tudi na drugi strani kontinenta od Somalije na severovzhodu vse do Mozambika na jugu Afrike.

Neslaven višek konfliktov je bil genocid v Ruandi, kjer je v treh mesecih umrlo okoli 800.000 ljudi, svet pa se je šele po enem najhujših zločinov v zgodovini človeštva zavedel, da lahko zanemarjanje težav v Afriki pripelje do še večjih katastrof.

Od leta 1980 je bilo v vojni najmanj 28 afriških držav, čeprav se je ta v večini držav že končala, pa v nekaterih delih Afrike še vedno potekajo spopadi, ki ogrožajo predvsem civilno prebivalstvo in onemogočajo kakršenkoli gospodarski in demokratični napredek.

Milijoni žrtev v DR Kongu
V Demokratični republiki Kongo je leta 1997 uporniškemu vodji Laurentu Kabili z znatno vojaško pomočjo Ruande in Ugande uspelo strmoglaviti enega najhujših afriških diktatorjev Mobutuja Sese Seka, ki je popolnoma osiromašil z naravnimi viri izredno bogato državo, ki se je v času njegove 32-letne vladavine imenovala Zaire.

Leto dni kasneje se je zavezništvo Kabile z Ruando in Ugando skrhalo in državi sta napadli DR Kongo, saj naj bi se na vzhodu te tretje največje afriške države skrivali pripadniki vojaških milic, ki so bili odgovorni za genocid v Ruandi. Spopadi na vzhodu DR Konga so kmalu prerasli v vojno, ki je trajala pet let in zahtevala 3,8 milijona življenj, večinoma med civilisti.

Vojna je kmalu dobila ime afriška svetovna vojna, saj je bilo v konflikt neposredno vpletenih kar devet afriških držav in okoli 20 različnih vojaških milic. Kabilo so podprle Angola, Zimbabve, Namibija, Čad, Libija in Sudan, ki so v DR Kongo poslale tudi svoje vojake, ki so poleg spopadov sodelovali v ropanju naravnih virov, kot so diamanti in zlato.

Po atentatu na Kabilo leta 2001 je vodenje države prevzel njegov sin Joseph Kabila, po več neuspelih mirovnih sporazumih pa je bilo vojne uradno konec leta 2003 in vzpostavljena je bila prehodna vlada.

Kljub koncu vojne pa na vzhodu še vedno potekajo spopadi, saj se številne vojaške milice še niso razorožile, poleg medsebojnih spopadov pa napadajo tudi civiliste. Združeni narodi imajo v DR Kongu 16.700 pripadnikov mirovnih enot, kar je največja mirovna misija na svetu.

V Sudanu več konfliktov
Najdaljša vojna v Afriki je potekala na jugu Sudana, kjer je v 21 letih spopadov umrlo okoli dva milijona ljudi, več milijonov pa je bilo razseljenih. Islamistični režim arabske elite v Kartumu je skušal na silo islamizirati prebivalce na jugu Sudana, ki so večinoma kristjani in animisti.

Po odkritju velikih nahajališč nafte na jugu te največje afriške države je bilo tudi v interesu sudanske vlade, da se vojna konča, in tako so leta 2004 vlada ter uporniki z juga podpisali mirovni sporazum. Ta določa delitev oblasti in dobička od nafte, čez šest let pa je predviden tudi referendum, na katerem se bodo prebivalci na jugu lahko odločili za neodvisnost.

Proti koncu vojne na jugu je pozimi leta 2003 izbruhnil nov konflikt v zahodni sudanski pokrajini Darfur, ki naj bi po podatkih ZN-a do zdaj terjal najmanj 180.000 življenj, okoli dva milijona ljudi pa je razseljenih in živijo v begunskih taboriščih. Veliko je bilo tudi posilstev, v taboriščih pa se dogaja, da se morajo ženske prostituirati v zameno za hrano in kurjavo.

Tudi v Darfurju je bil položaj podoben kot na jugu, saj je skušala vlada na silo pregnati nearabske kmete, pri tem pa je za napade na kmete oboroževala tudi arabske milice. Te milice, imenovane džandžavid, so ponavadi vasi napadle, potem ko so jih najprej bombardirala vladna letala.

Čeprav so v zadnjem času spopadi v Darfurju pojenjali, pa je do končnega miru še daleč, saj uporniki in vlada kljub pogovorom ne najdejo skupnega jezika. Na vzhodu pa že grozi izbruh novega konflikta, saj tudi tam uporniki zahtevajo več oblasti in večji delež od dobička.

Krutosti na severu Ugande
Gospodova uporniška vojska (LRA) že skoraj 20 let napada in ugrablja civiliste na severu Ugande, vladne sile pa vseskozi ostajajo nemočne. Politični cilji LRA-ja niso povsem jasni, saj gre za sekti podobno skupino, ki si prizadeva, da bi oblast v Ugandi temeljila na desetih božjih zapovedih. Uporniki večinoma napadajo iz juga Sudana, kjer imajo svoja oporišča.

LRA vodi samooklicani mistik Joseph Kony, uporniki pa so znani predvsem po svoji krutosti, saj ugrabljajo mlade otroke, ki nato postanejo vojaki ali sužnji in morajo nadrejenim nuditi tudi spolne usluge. V kofliktu je bilo ubitih že najmanj 100.000 ljudi, ugrabljenih 20.000 otrok, milijon in pol pa jih je moralo zapustiti domove in zdaj živijo v taboriščih.

Brezvladje v Somaliji
Po strmoglavljenju vojaškega diktatorja Mohameda Saida Barreja v Somaliji leta 1991 so oblast prevzele vojaške milice, ki zdaj v državi nadzirajo svoja območja. Brezvladje traja že skoraj 15 let, saj je Somalija od takrat brez osrednje oblasti.

Spopadi med nasprotujočimi si milicami, ki temeljijo na klanih, so terjali že na stotisoče življenj. V 14. poskusu od leta 1991 je somalijskim politikom lani uspelo oblikovati vlado pod vodstvom predsednika Abdulaha Jusufa.

Vendar pa je bila nova vlada ustanovljena v sosednji Keniji in Jusuf je v Somalijo prišel šele 1. julija letos. Zaradi slabih varnostnih razmer v prestolnici Mogadiš ima del vlade z Jusufom na čelu svoj sedež v mestu Jowhar in se bo v glavno mesto vrnil, ko se bodo razmere tam izboljšale.