Afrika je najrevnejša celina na svetu, saj kar polovica prebivalcev preživi z manj kot enim dolarjem na dan. Leta 1970 je imela Afrika desetino revnega prebivalstva na svetu, ob prelomu tisočletja pa že polovico in je edina celina, ki je v zadnjih 25 letih postala revnejša.

Vendar pa Afrika v zadnjem desetletju dosega napredek na nekaterih področjih. Tako so se skupne tuje neposredne naložbe od leta 1990 povečale za desekrat, in sicer z ene milijarde na deset milijard dolarjev.

Celino še vedno pretresajo spopadi, kot je to primer v Sudanu, na vzhodu DR Konga, in na severu Ugande, vendar pa je vojaških spopadov manj kot v devetdesetih letih, čeprav razmere v nekaterih državah, kjer je divjala vojna, še niso stabilne in za varnost skrbijo tudi mirovne sile ZN-a.

Mobilna telefonija je v marsičem olajšala življenje Afričanov, ki živijo na obsežnih in odročnih predelih, kjer pred nekaj leti niso sploh pomislili, da bi lahko imeli telefon.

V obdobju od leta 1990 do leta 2003 se je za desetkrat povečalo skupno število uporabnikov stacionarnih in prenosnih telefonov.

Leta 1990 je bilo v Afriki šest uporabnikov na tisoč prebivalcev, do leta 2003 pa je število naraslo na 62, največji delež pri rasti pa imajo uporabniki mobilnih telefonov. Ti so leta 2000 že presegli število uporabnikov navadnih telefonov.

Rast ni ustavila revščine
Čeprav je Afrika v zadnjih letih premagala gospodarsko nazadovanje in zaznamuje pozitivno gospodarsko rast, pa je ta še vedno nizka v primerjavi z drugimi državami v razvoju. Število revnih prebivalcev naj bi se z današnjih 313 milijonov do leta 2015 povečalo na od 340 do 400 milijonov.

Pet najrevnejših držav v Afriki in na svetu:

Dolgovi ovirajo napredek
Veliko breme za afriške države so dolgovi, ki ostajajo še iz časov hladne vojne, ko so takratne velesile finančno in vojaško podpirale številne afriške diktatorje, ti pa so imeli pri porabi denarja proste roke, saj ni nihče nadziral ali pogojeval pomoči.

Skupni dolg držav v podsaharski Afriki znaša po predvidevanjih okoli 230 milijard ameriških dolarjev, države z najnižjimi prihodki pa za odplačevanje dolgov na leto namenijo okoli 39 milijard dolarjev, medtem ko prejmejo 27 milijard dolarjev pomoči.

Skupni dolg najbolj zadolženih afriških držav v milijardah ameriških dolarjev:

Aids vzame največ življenj
V podsaharski Afriki veliko življenj vsako leto vzamejo bolezni, kot so malarija, tuberkuloza in kolera, ki so že nekaj časa ozdravljive ali pa se v razvitih državah ne pojavljajo več, vendar pa najhujši udarec pomeni epidemija aidsa, saj ima celina okoli dve tretjine okuženih z virusom HIV na svetu.

Z virusom HIV, ki je v Afriki postal glavni razlog za smrt, je okuženih več kot 25 milijonov otrok in odraslih. Leta 2004 se je na novo okužilo okoli tri milijone Afričanov, več kot dva milijona pa jih je zaradi aidsa umrlo.

Velike razlike so med okuženostjo obeh spolov, saj je med okuženimi do 57 odstotkov žensk in deklet.

Zaradi smrtonosnega virusa se je pričakovana starost ob rojstvu od leta 1990 do leta 2003 znižala s 50 let na 46 let, v devetih afriških državah pa je padla pod 40 let.

Pričakovana starost ob rojstvu leta 1990 in 2003:

Najmanj je epidemija aidsa prizadela Zahodno Afriko, mnogi pa za to vidijo razlog v drugačnih spolnih navadah kot v Južni Afriki in obrezovanju otrok ob rojstvu, kar pozneje zmanjša možnost okužbe.

Vendar pa mnogi opozarjajo na nevarnost večjega izbruha epidemije aidsa v Nigeriji, ki ima za Južnoafriško republiko in Indijo tretje največje število okuženih.

Mnogi ostajajo brez izobrazbe
Na milenijskem vrhu Združenih narodov pred petimi leti so si vse države zastavile cilj, da v Afriki do leta 2015 zagotovijo osnovnošolsko izobrabo za vse, vendar pa kljub znatnemu napredku kaže, da bi bil lahko ta cilj izpolnjen šele leta 2130.

Od leta 1990 do leta 2003 se je sicer skupni vpis v osnovne šole v podsaharski Afriki povečal s 73 odstotkov na 95 odstotkov, to pa je vlade številnih držav prisililo, da povečajo vpis v srednje šole in tudi na fakultete.

Pitna voda ostaja problem
Več kot štiri desetine prebivalcev afriške populacije nima dostopa do pitne vode in so prisiljeni uporabljati higiensko oporečno vodo iz rek in jezer.

Umazana voda je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) tudi vzrok za kar 80 odstotkov bolezni na svetu. Bolezen, kot je driska, je za Afričane lahko usodna. Po podatkih WHO-ja je pred dvema letoma zaradi nje umrlo okoli 700.000 otrok.

Na podeželju ima dostop do pitne vode manj kot polovica prebivalcev, v mestih pa 80 odstotkov.

Vendar pa je v slumih v predmestjih velikih mest, kjer živi 72 odstotkov afriškega mestnega prebivalstva, ta številka precej nižja, saj zaradi množičnih selitev prebivalstvu v mesta oblasti ni uspelo poskrbeti za komunalno ureditev.

Afrika daleč od ciljev
Odprava revščine in lakote, osnovnošolska izobrazba za vse, enakopravnost žensk, zmanjšanje smrtnosti med otroki, boj proti aidsu in drugim nalezljivim boleznim, zagotavljanje okolijskega ravnovesja in razvoj svetovnega partnerstva za razvoj so glavni cilji milenijskega vrha ZN-a, ki je potekal leta 2000 v New Yorku.

Leto 2005 prelomno za Afriko?
Velika Britanija, ki letos predseduje skupini gospodarsko najbolj razvitih držav G-8, želi, da bi bilo leto 2005 prelomno v boju z revščino v Afriki. Zato bo skušala na vrhu na Škotskem druge bogate države prepričati, da povečajo pomoč in odpišejo dolg najrevnejšim afriškim državam.