Ob tem je predsednica Japonsko pozvala, naj sprejme "resnico in spravo", poroča BBC.

Japonska se je leta 1993 opravičila še živečim ženskam, ki so jih prisilno strpali v vojaške javne hiše.

V petek je namreč uradni Tokio sporočil, da bo postavil poseben odbor, ki naj bi proučil dokaze, na katerih temelji 20 let staro opravičilo. Nekateri konservativnejši japonski predstavniki trdijo, da so bile ženske, znane evfemistično kot "ženske za uteho", prostitutke, kar pa ostro zanikajo tako japonske sosede kot tudi še preživele ženske same.

Naj sledi nemškemu zgledu
"Zgodovinska resnica leži v pričanjih preživelih," je dejala Park. "Japonska bi si samo nakopala izolacijo, če bi si sklenila zamašiti ušesa, ignorirati njihova pričanja in jih zaradi političnih koristi pomesti pod preprogo."

Južnokorejska predsednica Japonsko poziva, naj sledi zgledu Nemčije in se pokesa svojih starih grehov, da bi se lahko obe državi "pomaknili naprej v novo dobo sodelovanja, miru in blaginje". "Upam, da se bo Japonska osvobodila svojega zanikanja zgodovine in začela ustvarjati novo zgodovino resnice in sprave."
Večina Kitajk in Korejk
Strokovnjaki mislijo, da naj bi Japonska med drugo svetovno vojno nasilno rekrutirala za spolne sužnje svojim vojakom kar okoli 200.000 žensk z območij, ki jih je v tistem času zasedala Japonska. Večina žensk je prihajala iz Kitajske in Koreje, kar nekaj pa tudi s Filipinov, iz Indonezije in s Tajvana.

Opravičilo leta 1993, ki ga je izdal takratni premier Johei Kono, je mednarodna skupnost takrat pozdravila kot prelomno. V izjavi je Japonska priznala, da so bile ženske v prostitucijo prisiljene in da je bila japonska vojska vpletena v vzpostavitev in vodenje sistema javnih hiš. Kono je izjavo sestavil na podlagi pričevanj 16 Korejk.

Izbrisano poglavje zgodovine
Tiskovni predstavnik japonske vlade Jošihide Suga pa je v petek dejal, da bo vlada ekipa podrobno proučila 20 let staro opravičilo in njegovo "ozadje". Nekdanji japonski premier Tomiiči Murajama (1994-1996) je sicer aktualno vlado pozval, naj opravičila ne umika, češ da je Konova izjava temeljila na trdnih dokazih.

Zgodbe preživelih, v zadnjih letih večkrat izpričane, so grozljive. Nekatere so po več let delale v t. i. "postajah za uteho", kjer naj bi z njimi ravnali kot z živalmi. Številne so odpeljali še kot najstnice, do danes pa so jim kot opomnik na telesu ostale brazgotine - nad nekaterimi so se izživljali tako močno, da nikdar niso mogle zanositi, druge so zabadali. Mnoge niso preživele.
Japonski učbeniki tega poglavja zgodovine tako rekoč ne omenjajo, še vedno pa je kar nekaj japonskih politikov, ki trdijo, da so ženske v javnih hišah delale prostovoljno ali pa jih celo opisujejo kot "nujno potrebne" za moralo vojakov.