Hišo Priklopila bi morali po mnenju Nataschinega odvetnika prepustiti prav Nataschi, s čimer bi nekako poplačali njeno trpljenje. Foto: EPA
Hišo Priklopila bi morali po mnenju Nataschinega odvetnika prepustiti prav Nataschi, s čimer bi nekako poplačali njeno trpljenje. Foto: EPA
Vhod v Nataschine prostore je bil skrit za omaro.
Prostor, v katerem je Natascha živela osem let, ni imel oken. Foto: EPA
Avtomobil pokojnega ugrabitelja
Priklopil naj bi Natascho večkrat tudi odpeljal med ljudi. Foto: EPA

Tako naj bi novi avstrijski časnik Österreich, ki bo prvič izšel v petek, Kampuschovi ponudil kar 200.000 evrov za prvi intervju. Druge avstrijske medijske hiše naj bi Nataschi ponujale od 30.000 do 70.000 evrov. Zanimanje naj bi kazale tudi številne produkcijske hiše, ki želijo kupiti pravice za Nataschino zgodbo o življenju z ugrabiteljem.

V torek je neki nemški časopis objavil nepotrjeno trditev, da naj bi bila 18-letnica noseča s pokojnim ugrabiteljem Wolfgangom Priklopilom, ki se je med begom pred policijo vrgel pod vlak. Vira časopis Berliner Zeitung ne navaja, šlo pa naj bi za neko osebo blizu Nataschi.

V nedeljo je avstrijska policija potrdila, da je bila Natascha spolno zlorabljena, v ponedeljek pa je kar sama prek policije izjavila, da žaluje za pokojnim Priklopilom.

Dekle še vedno zavrača svoje starše, s katerimi govori le po telefonu, izjemno pa si želi izobrazbe. Policija verjame, da je pred osmimi leti sama pobegnila od doma med ostrim prepirom med starši. Ti so se po njenem izignotju tudi ločili, obtožujoč drug drugega za hčerino izginotje.

Med ujetništvom jo je bilo tako strah, da jo je lahko ugrabitelj večkrat peljal tudi v trgovino, pri tem pa si ni upala vzbujati pozornosti ali poiskati pomoči. Ta pojav psihologija imenuje stockholmski sindrom. Žrtev namreč postane tako odvisna od ugrabitelja, da do njega postane zaščitniška, na koncu pa preide celo na njegovo stran.

Psihiater Rainhard Haller, ki naj bi za avstrijsko sodišče sestavil poročilo, je dejal, da je Priklopil Nataschi predstavljal očeta, prijatelja, verjetno pa tudi ljubimca. Dodal je, da 18-letnica ni ves čas živela zaprta v kleti, ampak je z ugrabiteljem živela tudi normalno življenje.

To naj bi potrdil tudi neki Priklopilov sosed, ki je dejal, da je zadnje leto večkrat videl mlado damo, s katero se je Priklopil vozil tudi z avtomobilom. Ugrabitelj naj bi mu pojasnil, da gre za neko jugoslovansko priseljenko, ki mu pomaga pri hišnih opravilih.

Stockholmski sindrom
Prvi je termin stockholmski sindrom uporabil profesor Nils Bejerot, ki je z njim pojasnil fenomen navezave talca na ugrabitelja. Leta 1973 sta namreč dva roparja v stockholmski banki šest dni zadrževala štiri talce, ki so jima bili zelo naklonjeni, na koncu pa so ju celo ščitili pred policijo.