CSU, sestrska stranka vladajoče Krščansko-demokratske unije (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel, je sporni predlog zapisala v dokument, o katerem bo v ponedeljek razpravljalo vodstvo stranke. Zapisali so: "Za ljudi, ki želijo za stalno ostati tukaj, bi moralo biti obvezno, da tako v javnosti kot v družinskem krogu govorijo nemško."

Že oktobra je münchenski časopis Süddeutsche Zeitung zapisal, da bi lahko Bavarska ogromne šotore, v katerih potekajo zabave in druženje ob tradicionalnem pivskem festivalu Oktoberfest, uporabila za namestitev velikega števila beguncev.

Taktična poteza?
Nekateri člani CSU-ja so zaskrbljeni, da bo povečanje števila tujcev mnogo njihovih tradicionalnih volivcev prisililo, da bodo na naslednjih volitvah raje glas oddali stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki zagovarja ostro politiko priseljevanja. CSU je bil tudi gonilna sila za novim zakonom, sprejetim letos, ki nalaga visoke kazni za vse priseljence, ki zlorabljajo radodarni nemški sistem socialne varnosti.

A pri zadnjem predlogu, obvezni uporabi nemščine med štirimi zidovi lastnega stanovanja, bodo bavarski konservativci zelo verjetno pogoreli, saj so predlog že zavrnili drugi koalicijski partnerji, tudi visoki predstavnik CDU-ja. "To, ali doma govorim latinsko, klingonsko ali v kakšnem narečju, ni stvar politikov," je na Twitterju zapisal generalni sekretar CDU-ja Peter Tauber, Yasmin Fahimi iz levosredinskih Socialnih demokratov (SPD) pa je predlog označila kot "popolnoma nesmiseln". "Država nima nikakršne vloge pri odločanju o tem, kako se ljudje pogovarjajo doma," je dejala.

Kakšno pot ubrati?
V Nemčiji število priseljencev stalno narašča, predvsem prihajajo iz vzhodnih držav Evropske unije, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, na vrata države pa trka tudi ogromno beguncev, ki so pobegnili pred spopadi v Siriji. Čeprav država zaradi starajoče populacije in nizke stopnje rodnosti potrebuje priseljence, pa mnogo Nemcev postrani gleda na idejo, da bi se njihova država spremenila v talilni lonec.