Protestniki, med katerimi je veliko staršev ugrabljenih deklet, bodo odšli do parlamenta, kjer bodo zahtevali, da država naredi več v reševalni akciji. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Protestniki, med katerimi je veliko staršev ugrabljenih deklet, bodo odšli do parlamenta, kjer bodo zahtevali, da država naredi več v reševalni akciji. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Shod za milijon žensk, ki ga organizira organizacija žensk za mir in pravičnost, zahteva, da pristojne oblasti naredijo več za izpustitev deklet, ki so jih člani organizacije ugrabili pred več kot dvema tednoma. Ponoči so s konvojem vozil vdrli v internat v mestu Chibok v nigerijski zvezni državi Borno. Iz šolskega kompleksa, kjer so poleg internata še šola in druga infrastruktura, so ugrabili 230 šolark.

Policija prikriva podatke
43 dekletom se je uspelo rešiti še isto noč, 190 jih še vedno pogrešajo. Staršem ugrabljenih deklet je zavrelo že pred tednom dni, saj trdijo, da jim policija laže glede samega postopka reševanja in da na splošno niso naredili dovolj, da bi rešili njihove otroke.

Poleg tega so se v medijih pojavljali različni podatki o tem, koliko deklet je bilo dejansko ugrabljenih. Medtem ko je policija navedla število 85, starši trdijo, da je bilo ugrabljenih 230 deklet. Prav tako je policija nekaj dni po ugrabitvi sporočila, da so večino deklet, razen osmih, rešili, a so že naslednji dan obvestilo umaknili. Kot je znano, so bila dekleta stara od 16 do 18 let in so bila v zadnjem letniku šolanja.

Prisilili so jih v poroko
Sicer pa je v torek eden izmed krajevnih voditeljev dejal, da so ugrabitelji šolarke najverjetneje odpeljali v sosednji državi Kamerun ali Čad ter da so verjetno nekatere izmed njih prisilili v poroko s pripadniki islamistične skupine.

Člani skupine Boko Haram so v preteklosti izvedli številne napade na šole in izobraževalne ustanove, saj nasprotujejo "zahodnjaškemu izobraževanju", njihovo ime pa v prevodu pomeni 'Zahodna izobrazba je grešna'.

Boko Haram deluje na muslimanskem severu Nigerije in izvaja napade na vlade in izobraževalne ustanove, tudi na civiliste, saj nasprotujejo "zahodnjaškemu izobraževanju". Vlada v Abuji je lani uvedla izredne razmere v treh zveznih državah in proti skrajnežem sprožila ofenzivo. Kljub temu je v nasilju od leta 2009 umrlo več kot 1.500 ljudi.