Nova zakonodaja bi obveščevalnim službam podelila več pristojnosti glede nadzora na spletu. Foto: EPA
Nova zakonodaja bi obveščevalnim službam podelila več pristojnosti glede nadzora na spletu. Foto: EPA
Mark Rutte
Med zagovorniki zakonodaje je tudi premier Mark Rutte, ki je trdil, da je potrebna za preprečevanje terorističnih napadov. Foto: Reuters

bodo zmagali nasprotniki zakonodaje.

Po preštetih 89 odstotkih glasov je izid 48,8 odstotka proti in 47,3 odstotka za. Razlika je tako majhna, da bi se lahko tehtnica na koncu prevesila v prid zagovornikov nove zakonodaje. Glede na majhno razliko med zagovorniki in nasprotniki bo treba počakati na končne izide referenduma, ki so napovedani za 29. marec, poroča francoska tiskovna agencija AFP

Kot poroča nizozemska javna radiotelevizija NOS, so Nizozemci glede nove zakonodaje, ki razširja pooblastila obveščevalnih služb na spletu in jim lajša dostop do zasebnih podatkov, očitno razdeljeni.

Zakonodaja bi obveščevalnim službam dovoljevala, da prisluškujejo celotnim območjem ali sredstvom komunikacije, informacije pa bi lahko hranili do treh let in jih delili z zavezniškimi obveščevalnimi službami.

Referendum, ki je neobvezujoč, so zahtevali amsterdamski študentje, ki so se organizirali v civilno iniciativo in zbrali dovolj podpisov podpore. Medtem ko zagovorniki zakonodaje trdijo, da bo ta varnostnim službam omogočila lažji nadzor nad nevarnimi skupinami, kot so džihadisti in drugi skrajneži, se kritiki bojijo, da bi lahko vlada po novem pridobivala tudi zasebne podatke, ki ne bodo povezani z nobeno preiskavo.

Med zagovorniki zakonodaje je tudi premier Mark Rutte, ki je trdil, da je potrebna za preprečevanje terorističnih napadov. Med njenimi kritiki so poleg študentov različne organizacije za človekove pravice. Čeprav je bil referendum neobvezujoč, je Rutte zatrdil, da bo njegov izid resno upošteval, poroča AFP. Zakon sta že potrdila oba domova parlamenta.

Padla podpora tradicionalno velikim strankam
Referendum je potekal hkrati z lokalnimi volitvami, ki pa so bile deležne manj pozornosti. Nizozemci so v sredo volili 380 lokalnih svetov, rezultati pa predvsem kažejo na razdrobljenost nizozemske politike. Dobro so se odrezale različne lokalne stranke, med drugim se je na oblasti v Rotterdamu obdržala desna populistična stranka Leefbaar Rotterdam, medtem ko je večini tradicionalno velikih strank podpora padla, tudi Ruttejevemu liberalnemu VVD-ju.

Še največja zmagovalka volitev na nacionalni ravni je okoljska, levo usmerjena stranka GroenLinks, ki je prejela največ glasov v več velikih mestih, med drugim v Amsterdamu, Utrechtu, Arnhemu in Eindhovnu. "Zelo sem ponosen, to je zgodovinski izid za našo stranko," je po volitvah poudaril mladi vodja stranke Jesse Klaver.

Skrajno desna stranka Geerta Wildersa PVV, ki je z 20 sedeži v nizozemskem parlamentu najmočnejša opozicijska stranka, je uspela občutno okrepiti svoj položaj na lokalni ravni. Stranki se je tako uspelo prebiti v vseh 30 občinskih svetov, za katere je imela kandidate.

Dobro se je v sredo odrezala tudi Wildersova konkurenca, evroskeptični in skrajno desni Forum za demokracijo Thierryja Baudeta, ki se je prebil v mestni svet sicer zelo levo usmerjenega Amsterdama, poroča AFP.