Voditelj Flamske nacionalistične stranke (NVA) Bart de Wever je bil izvoljen tudi za župana Antwerpna, drugega največjega pristaniškega mesta v Evropi in drugega največjega belgijskega mesta. Po neuradnih izidih so volivci v 589 belgijskih občinah nacionalistom naklonili od 20 do 30 odstotkov glasov, v Valoniji na jugu države pa so slavili socialisti, ki so zmagali v večjih mestih Charleroi, Liege in Namur.

Uspeh stranke v Antwerpnu in drugod po državi bi bil lahko velik izziv za krhek politični sporazum, ki vlada v državi in s pomočjo katerega je valonski socialdemokrat Elio Di Rupo decembra 2011 oblikoval vlado.

Po mnenju De Weverja je koalicija šestih levih, sredinskih in desnih strank, ki je bila oblikovana po 500 dneh neuspešnih poskusov vzpostavitve vlade, nezakonita. De Wever namreč trdi, da je centralna vlada odveč, saj je svoja pooblastila prenesla ali evropskim institucijam ali pa regionalnim oblastem.

"Pokrajini naj skrbita sami zase"
41-letni politik je zato že zahteval začetek pogajanj, s katerimi bi dosegli, da bi "tako Flandrija kot Valonija sami skrbeli za svoje zadeve". Pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 pa se je zavzel, da bi se Belgija spremenila v "konfederacijo", kjer bi bila flamsko govoreči sever in francosko govoreči jug fiskalno neodvisna, nekatera področja, kot je obramba, pa bi bila skupna.

Premier Di Rupo je te zamisli že zavrnil in se odzval z besedami, da "to niso bile zvezne volitve". "Priznavam uspeh NVA-ja, a koalicija bo razvila lastne reforme na zvezni ravni in zagotovila, da bodo državljani Flandrije, Valonije in Bruslja deleži sadov njenega dela," je dejal belgijski premier.

Politični, gospodarski in jezikovni prepad
Prebivalci gospodarsko razvitejšega, nizozemsko govorečega, flamskega dela države, ki po navadi voli desnico, zato vse bolj nejevoljno financirajo francosko govoreči valonski del, ki tradicionalno podpira socialiste. De Wever trdi, da si prizadeva za izboljšanje položaja Flamcev, ki sestavljajo šest od enajstih milijonov prebivalcev Belgije.