Po pričakovanjih bi morali grški politiki že v ponedeljek skleniti dogovor o novem predsedniku vlade, vendar se bodo očitno pogovori zavlekli še en dan.

Grška politična kriza naj bi se po burnih dneh le bližala koncu. Potem ko so se grški politiki dogovorili o prehodni vladi narodne enotnosti se čaka samo še dogovor o tem, kdo naj bi jo vodil.

Favorit je nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) ja Lukas Papadimos, omenja pa se tudi evropski ombudsman Nikiforos Diamandouros.

Izbira Papademosa za predsednika prehodne vlade je najbolj pričakovana in se je o njej govorilo že prejšnji teden, ko so postajale vse glasnejše govorice o odstopu Papandreuja. Nekdanji podpredsednik ECB-ja uživa v grški javnosti veliko zaupanje.

Prehodna vlada le začasno, nato nove volitve
Kot so se sogovorniki dogovorili v nedeljo, naj bi prehodna vlada delovala le toliko časa, da bi uresničila zaveze iz dogovora evropskih voditeljev in sprejela proračun za prihodnje leto, nato pa naj bi izvedli predčasne volitve. Kdaj naj bi se to zgodilo, za zdaj še ni znano, saj je opozicija do zdaj vztrajala, da naj bi volitve izpeljali še letos, Papandreu pa se je zavzemal za volitve februarja ali marca prihodnje leto. Minister Venizelos je v nedeljo zvečer povedal, da bi volitve lahko izpeljali 19. februarja.

K dogovoru o sklenitvi vlade narodne enotnosti so pomembno prispevali tudi pritiski Evropske unije, saj so evropski voditelji zagrozili, da Grčija ne bo dobila prihodnjega obroka finančne pomoči, če ne bo izvedla obljubljenih ukrepov za ureditev javnih financ in strukturnih reform, kar pa bi bilo brez politične enotnosti in široke politične podpore nemogoče.

Grčija spet v središču pozornosti finančnih ministrov
O razmerah v Grčiji, ki so zaradi politične krize še vedno razlog za skrb, bodo na še enem dolgem sestanku razpravljali tudi finančni ministri držav v območju evra, med njimi tudi Franc Križanič. Atene lahko pričakujejo novo opozorilo, da ne bodo dobile niti centa pomoči več, če ne bodo izpolnile vseh obljubljenih ukrepov za ureditev javnih financ in strukturnih reform, ministri pa bodo grško vlado pozvali tudi k politični enotnosti v podporo evropskemu oktobrskemu dogovoru.

Ministri naj bi razpravljali tudi o krepitvi posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) s 440 na 1.000 milijard evrov, ne da bi se pri tem povečala poroštva držav članic, kar je prav tako del oktobrskega dogovora evropskih voditeljev. Cilje je preprečiti širjenje krize v Španijo in predvsem Italijo, kjer se s finančno vse bolj poglablja tudi politična kriza.