NSA zbira podatke o klicih tako znotraj ZDA kot med ZDA in tujino. Foto: EPA
NSA zbira podatke o klicih tako znotraj ZDA kot med ZDA in tujino. Foto: EPA
Edward Snowden
Snowden je v sredo dobil listine, ki mu dopuščajo, da zapusti moskovsko letališče Šeremetjevo in zakonito vstopi v Rusijo. Foto: EPA

Agencije za nacionalno varnost (NSA) ostajajo nespremenjene.

Tajne programe vohunjenja za tujimi in lastnimi državljani je svetu razkril nekdanji analitik NSA-ja Edward Snowden, ki že več kot en mesec biva na tranzitnem delu moskovskega letališča Šeremetjevo. Po večinoma enotni fronti napadov nanj se je pred dnevi v predstavniškem domu zgodilo nekaj presenetljivega. Skupaj so stopili liberalni demokrati in nekateri najostrejši republikanski nasprotniki predsednika ZDA Baracka Obame ter predlagali konec kršenja ustavnih pravic v imenu vojne proti terorizmu.

Večina kolegov pa se z njimi ni strinjala. "Ali je naš spomin res tako zbledel, da smo pozabili, kaj se je zgodilo 11. septembra 2001?" je kolege vprašal republikanski predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Mike Rogers iz Michigana. Rogers je bil na strani večine, 217 kongresnikov, ki so porazili amandma njegovega strankarskega kolega Justina Amasha. Zagovorniki brzdanja NSA-ja so zbrali 205 glasov, kar pomeni, da bo omenjena agencija lahko nadaljevala kopičenje podatkov o komunikacijah Američanov.

NSA je zbiranje podatkov o telefonskih klicih Američanov začel leta 2001, ko je bilo po napadih 11. septembra pod predsednikovanjem Georgea W. Busha sproženih več večletnih programov o nadzoru. A kaj ti programi pravzaprav počnejo, je prvi pred kratkim razkril nekdanji sodelavec NSA-ja in Cie Edward Snowden. Iz dokumentov izhaja, da je ameriško sodišče za nadzor obveščevalnih podatkov telekomunikacijskemu podjetju Verizon naročilo, da mora NSA-ju predajati podatke o telefonskih pogovorih na deset milijonov Američanov. NSA sicer nima dostopa do vsebine pogovora, ima pa podatke o številki klicatelja in naslovnika, trajanju klica ter času, datumu in lokaciji klica.

Pred glasovanjem se je vnela vroča razprava, v katero je bila z intenzivnim lobiranjem vključena tudi Bela hiša. Predsednik Barack Obama in člani njegove administracije so namreč pozivali kongres, naj glasuje proti amandmaju, ki naj bi ogrožal boj proti teroristom.

Kršenje pravic za višje namene?
Amash je dejal, da želijo predlagatelji zaščititi ustavo in pravico Američanov do zasebnosti. "Želijo vas prepričati, da mora vlada kršiti pravice Američanov, da bi nas zaščitila pred tistimi, ki sovražijo našo svobodo," je skušal prepričati druge kongresnike. Amandma bi NSA-ju prepovedal kopičenje podatkov o komunikacijah Američanov in omejil nadzor na osebe, ki so predmet preiskav.

Beli hiši je uspelo, vendar ji celoten predlog zakona o 600 milijardah dolarjev porabe za Pentagon v proračunskem letu 2014, ki se začenja 1. oktobra, ni všeč. Porabe je le za okrog pet milijard manj kot v letošnjem proračunu, Bela hiša pa želi večji rez. Od skupne vsote je za dokončanje vojne v Afganistanu predvidenih 85,8 milijarde dolarjev.

Predstavniški dom je soglasno potrdil amandma, ki od predsednika zahteva kongresno zeleno luč pred morebitno sprožitvijo vojne proti Siriji. Soglasno je bil sprejet tudi amandma, ki prepoveduje financiranje vojske v Egiptu. Predlog bo treba uskladiti s senatnim in marsikaj, kar je zdaj v njem, bodo izločili.