V rednem letnem nagovoru pred obema domovoma kongresa je ameriški predsednik opisal težave, v katerih so se znašli Američani. Poudaril je, da segajo korenine v čas pred njegovim mandatom, kar mu je priznal tudi guverner Indiane Mitch Davis, ki so ga republikanci izbrali, da poda uradni odgovor opozicije na predsednikov govor. Ob tem je dodal, da Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja.

Novembra bo moral Obama pred volivce, ki večinsko ne podpirajo njegovega dela na mestu ameriškega predsednika. V govoru je nanizal uspehe, kot so upadanje brezposelnosti, reforma zdravstva in reforma finančnih regulacij.

Republikanski filozofiji zmanjševanja vpliva države je postavil nasproti stališče, da je država še kako potrebna, in to med drugim utemeljil s primerom rešitve avtomobilske industrije, ki znova ustvarja delovna mesta in dobiček. Strinjal se je, da so reforme vlade nujno potrebne, in jih tudi izvaja.

Po besedah predsednika se položaj v državi izboljšuje, vendar bodo potrebni dodatni ukrepi, kot je davčna reforma, ki bo zagotovila, da bogati plačujejo pošten delež davkov in da bodo podjetja, ki ustvarjajo delovna mesta v ZDA, nagrajena. To ni nobena razredna vojna, ampak je enostavno prav, je pojasnil Obama.

Za čisto energijo
Obama se je zavzel za povečanje vlaganj v izobraževanje in s pogledom na glasove latinskoameriških volivcev pozval kongres k sprejetju imigracijske reforme. Zagotovil je, da ne bo odstopil od vlaganj v razvoj čiste energije, in napovedal izvršni ukaz, ki bo začel velik projekt financiranja uporabe čiste energije za ameriško mornarico.

Glede zunanje politike je med demokrati vzbudil največje navdušenje, ko je brez omembe imen udaril po republikanskih predsedniških kandidatih. "Tisti, ki govori, da Amerika v svetu nazaduje ali da naš vpliv usiha, ne ve, o čem govori," je dejal Obama in med drugim zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da Iran pride do jedrskega orožja, pri čemer so še vedno odprte vse možnosti.

Obama je ponovil zavezo ZDA izraelski varnosti, posebej pa je pohvalil pripadnike posebnih enot, ki so lani spomladi ubile vodjo teroristične mreže Al Kaide, Osamo bin Ladna.