Greenpeaceovi aktivisti raztezajo napis 'STOP' pred ladjo Saber Tooth v Beaufortovem morju, kjer namerava Shell vrtati. Foto: EPA
Greenpeaceovi aktivisti raztezajo napis 'STOP' pred ladjo Saber Tooth v Beaufortovem morju, kjer namerava Shell vrtati. Foto: EPA
Valdez na Aljaski - 20 let po tem, ko je razlitje tankerja Exxon-Valdeza povzročilo največjo ekološko katastrofo do takrat. ZDA in velike naftne družbe se iz nje kaj dosti očitno niso naučile. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Naftni madež
Lansko razlitje BP-jevega tankerja Deepwater Horizon je v Mehiškem zalivu pustilo pravo razdejanje. Foto: Reuters

"To je katastrofa, ki čaka, da se zgodi," je dejala Holly Harris, odvetnica za Earthjustice, eno izmed številnih skupin, ki obsojajo odločitev Urada za upravljanje, nadzor in uveljavljenje oceanske energije, da da zeleno luč Shellovim načrtom za vrtanje na severu Aljaske. "Današnja odločitev ni nič več kot odločitev administracije, da kocka z Arktiko."

Shellovi načrti za vrtanje v atlantski Arktiki so bili že močno razviti, ko je Mehiški zaliv lani prizadela velika ekološka katastrofa v obliki iztekanja nafte iz poškodovane BP-jeve naftne ploščadi. Vsi projekti oceanskega vrtanja nafte v vodah ZDA so bili odloženi. Energijski velikan mora še vedno pridobiti vrsto poddovoljenj, preden lahko začne vrtati naslednje poletje, kar si je zastavil za cilj.
To je "dobrodošla novica", je povedala predstavnica Shella Kelly op de Weegh. "Veselimo se nadaljnjega napredka, ko si prizadevamo za dovoljenja, potrebna za vrtanje." Pete Slaiby, Shellov podpredsednik na Aljaski, pa je dodal: "Dobro se počutimo glede dovoljenja. Gre za enega izmed mejnikov, ki smo ga želeli videti. Zelo nas osrečuje."
Druge največje rezerve v ZDA?
Shell, angleško-nizozemski energijski velikan, je nekakšen izvidnik za Beaufortovo morje in za sosednje Čukotsko morje, kjer si tudi želi vrtati. Če mu bo uspelo načeti rezerve, za katere geologi menijo, da so druge največje v ZDA po tistih v Mehiškem zalivu, bi svojo pipico naglo pristavile še druge družbe, kot sta Exxon in ConocoPhillips, ter sprožile novo naftno mrzlico, piše Independent.
Čeprav bodo vrtine, ki jih Shell predlaga za Aljasko, v precej plitvejših vodah kot tiste pod BP-jevim pogubljenim tankerjem Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, obstajajo drugi dejavniki, zaradi katerih je črpanje v Beaufortovem morju nevarno, med drugim močan veter in ledene gore.
Kot v Mehiškem zalivu so tudi te vode biološko raznovrstno bogate. In s potencialnim razlitjem bi se bilo zaradi nizkih temperatur morja precej težje spopadati. Prav toplota morja v Mehiškem zalivu je namreč delno pripomogla k razpršitvi BP-jevega razlitja hitreje od pričakovanj.

A Rebecca Noblin, aljaška direktorica Centra za biološko raznolikost, pravi, da je bilo dovoljenje Shellu dokaz, da "so obljube reform po nesreči Deepwater Horizona nične. Ta administracija je ravno tako pripravljena avtomatično odobriti nevarne načrte za vrtanje v Arktičnem oceanu". Ob tem je še dodala, da je najbližja postaja obalne straže od kraja, kjer namerava Shell vrtati, oddaljena več kot 1.000 milj.