Američani vse bolj nasprotujejo misiji v Afganistanu, kjer je umrlo že 900 ameriških vojakov, njihove upe na izboljšanje razmer pa so poteptale tudi nedavne sporne predsedniške volitve. Foto: EPA
Američani vse bolj nasprotujejo misiji v Afganistanu, kjer je umrlo že 900 ameriških vojakov, njihove upe na izboljšanje razmer pa so poteptale tudi nedavne sporne predsedniške volitve. Foto: EPA
Marinci
Z okrepitvami se bo število ameriških vojakov v Afganistanu povzpelo na 100.000. V državi je še okoli 40.000 vojakov iz drugih držav. Foto: EPA
Barack Obama
Obama se je obrnil tudi na zaveznice in jih podučil, da sta na kocki tudi njihova varnost in varnost vsega sveta. Foto: Reuters
Afganistan
Talibani so v zadnjem letu povečali število napadov in jih razširili tudi v do zdaj mirnejše predele. Foto: EPA
Odzivi po svetu
Obamova odločitev

Ameriški predsednik si je za prizorišče pomembnega govora izbral znano vojaško akademijo West Point in s tem jasno pokazal, kdo je do zdaj nosil največje breme vojaškega posredovanja v Afganistanu, in prav vojska bo morala biti zdaj pripravljena na nove žrtve. Na afganistansko bojišče bo odšlo še dodatnih 30.000 pripadnikov ameriške vojske, in to po hitrem postopku.

Obrambni minister Robert Gates je po Obamovem govoru dejal, da bodo prvi vojaki v Afganistan prispeli že v dveh do treh tednih.

Obama si želi okrepitve v šestih mesecih, kar je presenečenje za vojaške poznavalce, ki so pričakovali, da bodo novi vojaki v polni sestavi razporejeni v enem letu in pol. A takrat predsednik že pričakuje začetek vračanja domov za ameriške sile.

"Na kocki naša varnost"
Nove sile, od katerih bo 9.000 marincev in 21.000 navadnih vojakov, naj bi okrepile boj proti talibanom, prevzele in obdržale nadzor nad glavnimi središči ter nato izročile pristojnosti afganistanskim silam, katerih urjenje je ena izmed prednostnih nalog ZDA.

V nekaj več kot pol ure dolgem govoru je Obama oživil spomin na enotnost med Američani po terorističnih napadih 11. septembra in jih spomnil, da skrajneži ne mirujejo, ampak pripravljajo nove napade. "Te odločitve nisem sprejel lahko. To odločitev sem sprejel, ker sem prepričan, da je v Afganistanu in Pakistanu na kocki naša varnost," je dejal Obama.

Ponoviti uspeh iraške strategije
ZDA upajo, da jim bo s "šokterapijo" uspelo ponoviti uspeh iz Iraka, kjer je občutno povečanje števila vojakov prineslo precejšen upad nasilja, tako da so lahko ameriške sile letos lahko že izročile nadzor nad iraškimi mesti domačim silam. "Tako kot smo opravili v Iraku, bomo tranzicijo izpeljali odgovorno, upoštevajoč razmere na terenu," je napovedal Obama.

A analitiki opozarjajo, da razmere v obeh državah niso primerljive. Irak je bil pred ameriškim napadom država, ki je v okovih sankcij vsaj delovala, medtem ko se Afganistan zadnja tri desetletja vrti v začaranem krogu vojn in spopadov.

Tudi bojišče ni primerljivo, saj je iraško veliko bolj predvidljivo za vojaške operacije kot pa afganistansko, kjer se morajo ameriške sile bojevati na odročnih, težko dostopnih in zahtevnejših predelih.

Talibani so ob tem še veliko bolje organizirani in predvsem trdno odločeni ter motivirani v svojem boju proti Američanom. Glavnina novih ameriških vojakov bo odšla v najnevarnejši pokrajini Helmand in Kandahar, ki sta vedno veljali za oporišče talibanov. Še zdaj so veliki predeli pod njihovim nadzorom.

Poveljnik ameriških sil v Afganistanu general Stanley McChyrstal, ki je v začetku leta zaprosil za 40.000 dodatnih vojakov, je pozdravil novo strategijo, od katere pričakuje velike spremembe. "Menim, da lahko naredimo ogromno s temi silami," je bil optimističen general.

Nato obljublja svoj prispevek
Pomoč pri stabilizaciji Afganistana Obama pričakuje tudi od zaveznic v zvezi Nato. Po njegovem govoru je generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen izrazil pričakovanje nad najmanj 5.000 dodatnimi vojaki iz drugih držav in mogoče celo še kakšnih tisoč več. Rasmussen je pohvalil odločenost ameriškega predsednika in poudaril, da je nova strategija širša politična strategija za uspeh.

Večina zaveznic je do zdaj zavračala pošiljanje novih sil. Velika Britanija je napovedala novih 500 vojakov, medtem ko naj bi Francija okrepila le število inštruktorjev za afganistansko vojsko. Nemčija, ki ima za Američani in Britanci največ vojakov, je sporočila, da odločitve ne bo sprejela do januarske konference o Afganistanu. Poljska, ki ima v Afganistanu že 2.000 vojakov, pa bo v državo poslal še dodatnih 600 vojakov.

Tako kot so pošiljanju novih vojakov nenaklonjeni v zavezništvu, nad njim niso navdušeni niti Afganistanci, ki opozarjajo, da z vsakim povečanjem števila ameriških sil naraste tudi nasilje. Američanom tudi očitajo, da za vojaško navzočnost zapravljajo milijarde dolarjev, ki bi jih bilo pametneje uporabiti za nujno potrebno obnovo države, gradnjo infrastrukture in vzpostavitev socialne mreže.

"Tudi če pripeljejo celotno Ameriko, ne bodo sposobni stabilizirati Afganistana," je govor Obame komentiral mlad gradbeni delavec na ulici afganistanske prestolnice. "Samo Afganistanci razumejo našo tradicijo, geografijo in način življenja," je še dodal.

Talibane ameriški načrt spodbuja k boju
Na napoved ameriškega predsednika o okrepitvi sil v Afganistanu so se odzvali tudi talibani in Obamu sporočili, da njegov načrt ne bo deloval in bo nasprotno - samo še okrepil njihovo odločenost. Napovedali so tudi, da se bo s povečanjem števila sovražnikov povečalo tudi število njihovih borcev, ki se bodo bojevali še bolj zavzeto.

Odzivi po svetu
Obamova odločitev