Grški premier Aleksis Cipras (levo) in makedonski premier Zoran Zaev (desno) sta se pred zgodovinskim podpisom objela, s čimer sta končala meddržavni spor o novem imenovanju Makedonije. Foto: Reuters
Grški premier Aleksis Cipras (levo) in makedonski premier Zoran Zaev (desno) sta se pred zgodovinskim podpisom objela, s čimer sta končala meddržavni spor o novem imenovanju Makedonije. Foto: Reuters
Po slovesnosti so se predsednika obeh vlad, vodji diplomacij in drugi gostje odpravili na drugo stran jezera v makedonski kraj Oteševo. Tam sta se sešla Cipras in Zaev, nato pa še delegaciji obeh držav. Sledilo je skupno kosilo. Foto: Reuters
Protesti proti sklenitvi sporazuma o novem imenu Makedonije potekajo tako v Makedoniji kot v Grčiji (na fotografiji). Foto: Reuters
Sporazum naj bi končal spor med državama, ki se je vlekel od razpada Jugoslavije leta 1991, a je številne prebivalce obeh držav razburil. Foto: Reuters
Makedonija in Grčija končali spor

Dogodek se je začel z nagovoroma predsednikov vlad Aleksisa Ciprasa in njegovega makedonskega kolega Zorana Zaeva, ki sta dosegla sporazum in so ju zbrani pričakali z bučnim aplavzom.

Ob prisotnosti predstavnikov mednarodne skupnosti sta nato zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas, podpisala zgodovinski sporazum.

Makedonija se tako uradno ne bo več imenovala Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, temveč Severna Makedonija. Sporazum bosta morala ratificirati še parlamenta v Skopju kot Atenah.

Dogovoru nasprotujeta tako makedonska kot grška opozicija. Proti je tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki je napovedal, da ne bo podpisal zakona o ratifikaciji, ker da je škodljiv in ponižujoč za Makedonijo. Grški premier Aleksis Cipras je v soboto prestal glasovanje o nezaupnici v parlamentu. Napovedi Ivanova, da zakona ne bo podpisal, pomenijo, da bo moralo sobranje o tem zakonu odločati še enkrat. Potem bi ta zakon lahko začel veljati tudi brez podpisa predsednika. Makedonci bodo dogovor potrjevali na referendumu.

Pahor pozdravil podpis sporazuma

Slovenski predsednik Borut Pahor je pozdravil podpis sporazuma o novem imenu Makedonije. Po njegovem mnenju je to na območju Zahodnega Balkana najpomembnejši dogovor o rešitvi nekega pomembnega sosedskega vprašanja po sporazumu iz Daytona. Pahor si je v imenu Slovenije za ta dogovor prizadeval dolga leta tako na dvostranski ravni z oblastmi v Skopju in Atenah kot v okviru pobude Brdo-Brioni in v okviru EU-ja, so sporočili iz predsednikovega urada.


Zaev: Premaknili smo gore

"Ponosni smo na ta dogovor. Ponosni smo, ker smo se poenotili glede spora, ki nas je delil, in ker smo izbrali rešitev, ki nas združuje," pa je v nagovoru povedal Zaev. Za dosego sporazuma je bilo potrebnega veliko poguma, je dodal. "S podpisom dogovora o imenu in sporazuma o strateškem partnerstvu držav smo premaknili gore ... Naučili smo se, da se moramo učiti iz zgodovine in je ne ponavljati. Na temeljih preteklosti gradimo prihodnost," je še dejal.

"Tu smo, da zacelimo rane časa in odpremo pot miru, bratstva in blaginje za svoji državi, za Balkan in Evropo," pa je v nagovoru dejal Cipras. "To je pogumen in nujen zgodovinski korak za naša naroda," je prepričan.

Na slovesnosti predstavniki mednarodne skupnosti
Slovesnosti se je udeležil tudi posebni odposlanec Združenih narodov Matthew Nimetz, ki je več kot dve desetletji posredoval pri reševanju spora. "Za rešitev takšnega problema sta potrebni modro vodenje in strateška vizija in ti voditelji so pokazali, da imajo te odlike. Redko vidimo, da ima nekdo modrost, politično vizijo in diplomatske veščine hkrati, a vse tri lastnosti so bile vidne pri teh štirih voditeljih, ki so trdo delali. To je redkost," je dejal Nimetz, ki je prepričan, da je dogovor v strateškem interesu obeh držav.

Ob Prespanskem jezeru sta bila še visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Ta je na Twitterju zapisal, da bo "sporazum prispeval k miru in stabilnosti". Izrazil je tudi upanje, da bo privedel do "otipljivega napredka na makedonski poti v EU-ju".

Protesti v obeh državah
Po slovesnosti so se predsednika obeh vlad, vodji diplomacij in drugi gostje odpravili na drugo stran jezera v makedonski kraj Oteševo. Na grški obali je potekal protest lokalnih prebivalcev, ki so jim prihod do prizorišča preprečili s policijskimi zaporami.

"Meni ta dan ni všeč, nimamo se česa veseliti, saj smo se prelahko odpovedali imenu Makedonija," je povedal eden od udeležencev protesta. Prebivalci na makedonski strani jezera so glede dogovora razdeljeni; nekateri so ga označili kot poraz za Makedonce, spet drugi menijo, da bo novi mejni prehod, ki je predviden ob jezeru, spodbudil turizem.

Sporazum naj bi končal spor med državama, ki se je vlekel od razpada Jugoslavije leta 1991. Zaradi grške blokade je bil glavna ovira Makedoniji na poti v EU-ju in zvezo Nato. Grčija je namreč imenu Makedonija nasprotovala, ker ima na severu pokrajino z istim imenom.

Makedonija in Grčija končali spor