Britanski premier za brexit David Davis (levo) in pogajalec EU-ja Michael Barnier pogajanja označujeta za napredek, vendar se strani še vedno ne strinjata glede ključnih vprašanj. Foto: Reuters
Britanski premier za brexit David Davis (levo) in pogajalec EU-ja Michael Barnier pogajanja označujeta za napredek, vendar se strani še vedno ne strinjata glede ključnih vprašanj. Foto: Reuters
Britanska zastava
Uslužbenec Bruslja namešča zastavo Velike Britanije v prostor za novinarsko konferenco obeh glavnih pogajalcev. Foto: Reuters
EU in Velika Britanija nista zbližali stališč

Po koncu štiridnevnih pogovorov sta v Bruslju spregovorila pogajalec EU-ja Michel Barnier in britanski minister za brexit David Davis. Barnier je poudaril, da med stranema prihaja do bistvenih razhajanj, kako zaščititi pravice državljanov EU-ja v Veliki Britaniji in Britancev v Uniji.

V Evropski uniji biva okoli 1,2 milijona Britancev, v Veliki Britaniji pa okoli 3,5 milijona državljanov članic Evropske unije.

Glede na dozdajšnje pogovore bi po brexitu Britanci, ki živijo v EU-ju, lahko izgubili pravico do bivanja v državah članicah, piše Guardian. Britanec, ki živi na primer v Nemčiji, se namreč ne bi mogel preseliti v katero drugo državo EU-ja.

Na drugi strani je britanska vlada predlagala "urejen status" za državljane EU-ja v Veliki Britaniji, vendar lahko glede na predlog Evropejci Otok zapustijo za največ dve leti. EU želi zagotoviti, da bi to obdobje lahko trajalo dlje.

Velika Britanija ne bo priznavala ECJ-ja
Drugi kamen spotike je zagotavljanje pravic državljanov, ki obsegajo zaposlovanje, pokojnine, zdravstveno zavarovanje in izobraževanje. EU vztraja, da mora pri teh zadevah odločati Evropsko sodišče (ECJ), s čimer se Britanci ne strinjajo, saj je premierka Theresa May napovedala britanski izhod iz evropskega sodnega sistema, še poroča Guardian.

Pri tem vprašanju pogajalci EU-ja za zgled postavljajo oblikovanje kompromisa z Norveško, ki priznava Evropsko sodišče prek posebnega sodišča za države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), saj to sodišče sledi tolmačenjem Evropskega sodišča.

Obe strani sta se sicer strinjali, da lahko zaposleni v evropskih podjetjih zaradi dela za več časa zapustijo Veliko Britanijo in da imajo državljani držav Unije pravico do glasovanja na britanskih lokalnih volitvah, poroča BBC.

Vprašanje finančne poravnave
V povezavi s finančno poravnavo je trenutno jasno samo to, da obe strani priznavata, da imata finančne obveznosti druga do druge. Po poročanju BBC-ja naj bi sicer šlo za od 30 do 50 milijard evrov, ki bi jih Velika Britanija morala plačati EU-ju. "Smo država, ki se zaveda svojih mednarodnih odgovornosti in pravic. V prihodnosti se bomo trudili izvajati oboje," je ob tem dejal Davis, ki ni želel neposredno potrditi, da je Velika Britanija ta znesek tudi pripravljena plačati.

Vprašanje meje z Irsko
Tudi v povezavi z irskim otokom še ni dovolj jasnosti glede dveh ključnih vprašanj: vplivu brexita na velikonočni sporazum, dosežen v okviru severnoirskega mirovnega procesa, in prihodnosti skupnega potovalnega območja.

Čeprav sta oba pogajalca drugi krog pogajanj označila za korak naprej, je med stranema še veliko nestrinjanj glede ključnih vprašanj. Iz EU-ja sporočajo, da se pogovori o trgovinskih dogovorih ne bodo začeli, dokler se ne dogovorijo glede zgoraj omenjenih vprašanj. Velika Britanija je medtem sporočila, da bodo med 7. in 9. septembrom poslanci razpravljali o zakonu, ki bo razveljavil evropske in jih pretvoril v britansko zakonodajo.

Pred pogajalci so še (vsaj) trije krogi pogajanj - avgusta, septembra in oktobra.

EU in Velika Britanija nista zbližali stališč