Natovi satelitski posnetki naj bi dokazovali prisotnost ruskih sil na ukrajinskem ozemlju. Foto: Reuters
Natovi satelitski posnetki naj bi dokazovali prisotnost ruskih sil na ukrajinskem ozemlju. Foto: Reuters
Ruski oklepnik
Novinar Reutersa je poročal, da je videl z ozemlja v Ukrajini, ki je pod nadzorom upornikov, premike ruske vojske nazaj na rusko ozemlje. Foto: Reuters
Proruski uporniki
Proruski uporniki trdijo, da so ruski državljani, ki se bojujejo na njihovi strani, prostovoljci. Foto: Reuters
Petro Porošenko
Pogovori predsednikov Rusije in Ukrajine Vladimirja Putina in Petra Porošenka so se v torek zvečer v Minsku končali brez konkretnega napredka za končanje spopadov na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA
Reutersov dopisnik iz Rusije poroča, da je tri kilometre pred ukrajinsko-rusko mejo opazil oboroženo kolono. Dopisnik iz Ukrajine pa poroča, da vojaki in vojaška vozila nimajo nobenega znaka, ki bi nakazoval, čigavi vojski pripadajo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Ukrajina
V štirih mesecih konflikta je bilo ubitih več kot 2.100 ljudi. Foto: Reuters
Kijev obtožuje Rusijo vojaškega vdora
Domnevni vdor ruskih vojakov na ukrajinsko ozemlje

Petro Porošenko je odpovedal pot v Turčijo, potem ko je po njegovih besedah Rusija v Ukrajino poslala svoje vojake. Sporočil je, da je njegovo mesto v Kijevu zaradi zaostritve konflikta na vzhodu Ukrajine.

"Zaradi nepričakovanega poslabšanja razmer na območju Donecka in delno v Amvrošijivki ter Starobeševi, kamor so vdrle ruske sile, sem odpovedal delovni obisk v Republiki Turčiji," so zapisali na spletni strani iz kabineta ukrajinskega predsednika Porošenka, ki je že sklical izredni sestanek sveta za nacionalno varnost in obrambo.

Zaradi obtožb Kijeva in zahodnih velesil o ruskem vdoru v Ukrajino se je na izrednem zasedanju sešel Varnostni svet ZN-a.

Razmere so se zaostrile, ko so proruski uporniki z zavzetjem mesta Novoazovsk ob obali Črnega morja odprli novo fronto na vzhodu Ukrajine. Grozijo tudi z napadom na strateško pomembno pristaniško mesto Mariupol.

Po mnenju poznavalcev nameravajo uporniki med drugim vzpostaviti kopensko povezavo med Rusijo in Krimskim polotokom, kar bi jim omogočilo popoln nadzor nad Azovskim morjem.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je dejal, da je Rusija sprožila vojno v Evropi, ob tem pa svet pozval k ukrepanju.

Rusko obrambno ministrstvo je odločno zanikalo, da bi enote ruske vojske delovale v Ukrajini. "Opazili smo te informacijske 'race' in moramo razočarati tuje avtorje ter tistih nekaj apologetov v Rusiji. Te informacije nimajo nobene povezave z resničnostjo," je dejal predstavnik ministrstva generalmajor Igor Konašenkov.

Natov predstavnik brigadir general Niko Tak je za BBC dejal, da na ukrajinskem ozemlju deluje več kot 1.000 ruskih vojakov, ki nudijo podporo ali pa se bojujejo z ramo ob rami z uporniki.

Ameriški veleposlanik v Kijevu Geoffrey Pyatt je na Twitterju zapisal, da vse več ruskih vojakov neposredno sodeluje v spopadih v Ukrajini. Moskvo je obtožil, da je na vzhod Ukrajine poslala "najnovejši sistem zračne obrambe, vključno s sistemom SA-22, in je zdaj neposredno vpletena v boje".

Ukrajinski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Igor Prokopčuk je povedal, da so "zaznali neposredno invazijo ruske vojske na vzhodu Ukrajine". "Scenarij je bil preizkušen na Krimu," je dejal Prokopčuk in dodal, da so priča invaziji in neposredni konfrontaciji.

Ruski veleposlanik pri Ovseju Andrej Kelin je navedbe Kijeva in Nata zanikal ter zatrdil, da v Ukrajini ni ruskih vojakov. "Tam je samo enota okoli desetih ruskih vojakov, ki so pred dvema dnema nenamerno prečkali mejo," je dejal Kelin.

Članica svetovalnega odbora ruskega predsednika Vladimirja Putina za človekove zadeve Ella Poljakova je za agencijo Reuters dejala, "da dejavnosti v Rusiji razume kot invazijo na Ukrajino". "Ko se množica ljudi po nareku poveljnika na tankih, oklepnikih in z uporabo orožja pojavi na ozemlju druge države, torej prestopi mejo, to pomeni invazijo," je pojasnila.

Separatistični voditelj Aleksander Zakarčenko je za rusko televizijo povedal, da se v njihovih vrstah bojuje od tri do štiri tisoč ruskih državljanov. Po njegovih besedah gre za nekdanje vojake ali vojake na dopustu, ki pa se vsi bojujejo kot prostovoljci.

"V Kijevu in na Zahodu spet govorijo o ruski invaziji, saj hočejo najti opravičilo za strašne poraze, ki jih ukrajinska vojska doživlja zadnje mesece. Nikoli nismo skrivali tega, da je med nami veliko Rusov. Brez njihove pomoči bi se težje bojevali," je dejal premier samooklicane Doneške republike.

S Putinom je po telefonu govorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je zahtevala pojasnila v povezavi z domnevnim vdorom ruskih vojakov na ukrajinsko ozemlje. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da je nesprejemljivo, če se izkaže, da so ruski vojaki v Ukrajini.

Britanski premier David Cameron je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi vdora ruskih vojakov v Ukrajino in pozval Moskvo, da ubere drugačno pot in najde politično rešitev krize. "Če tega ne bo storila, potem je lahko prepričana, da bodo sledile dodatne posledice," je napovedal.

Pogovor ni prinesel napredka
V torek sta se Putin in Porošenko za zaprtimi vrati sešla ob robu evrazijske carinske unije v Belorusiji, ki jo je Rusija oblikovala z Belorusijo in Kazahstanom. A pogovor na štiri oči ni prinesel konkretnega napredka.

Predsednika sta se dogovorila za obnovitev pogovorov t. i. skupine za stike, v kateri je poleg obeh držav še Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Po prepričanju Porošenka bi sicer morala ta razpravljati o dvostranski ustavitvi ognja, ki bi jo nadziral Ovse.

Putin je zatrdil, da sta z ukrajinskim kolegom dosegla tudi "določen dogovor" o napotitvi humanitarne pomoči na vzhod Ukrajine. Moskva je v ponedeljek namreč napovedala, da bo ta teden tja poslala še en humanitarni konvoj, potem ko je Ukrajina njen prvi konvoj pretekli teden označila za invazijo. Predsednika sta se dogovorila, da bo Rusija poslala konvoj pod okriljem Rdečega križa in v sodelovanju z oblastmi v Kijevu.

Žene ruskih vojakov zahtevajo pojasnila
Pred vojaškim oporiščem v Kostromi v osrednji Rusiji se je zbralo več deset žensk, ki so od oblasti zahtevale pojasnila, kje so njihovi možje. Za protest so se odločile po nekaterih poročilih o skrivnih pogrebih za vojake, ki da so bili tajno poslani v boj v Ukrajino.

"Priblilžno 350 vojakov iz Kostrome je bilo poslanih na vojaško urjenje na mejo z Ukrajino, nato pa so izginili," je dejala 26-letna Valerija Sokolova. "Včeraj je prispel Tovor-200," je dejala Sokolova.

Tovor-200 je sicer kontroverzni ruski film, ki govori o dogodkih med letoma 1979 in 1989, ko so iz Afganistana domov pošiljali mrtve sovjetske vojake. Naslov se nanaša na dokument številka 200 in pomeni število trupel v neprodušno zaprtih pocinkanih krstah.

Sokolova je prav tako povedala, da imena njenega moža ni bilo na seznamu mrtvih ali ranjenih, je pa dodala, da so vojaški poveljniki zanikali, da bi bili njihovi možje poslani v boj v Ukrajino. "Povedali so nam le, da niso v Rusiji," je še pojasnila.

Zbrane ženske so od odgovornih želele izvedeti, kje so njihovi možje, a so jim ti v zameno povedali le, naj gredo domov. Krajevne oblasti pa so jim medtem očitale, da pred vojaškim oporiščem ne morejo imeti formalnega shoda.

Sokolova je tudi pojasnila, da se ji je mož nazadnje oglasil v soboto, ko ji je povedal, da je skupaj s kolegi dobil navodila za naprej. "Nekateri bodo v tankih, jaz pa bom v kamazu (tovornjak)," je povedal njen 25-letni mož, ne da bi ji dodatno pojasnil, kam so jih poslali. Po njenih besedah je bil nenavadno topel pozdrav v slovo.

Druga ženska je dejala, da je njen sin med pridržanimi, ki so jih prijele ukrajinske oblasti. "Zdaj je v priporu v Kijevu," je pojasnila Olga Garina. Tudi on naj bi se le udeležil urjenja, pristal pa je v Ukrajini.

Kijev obtožuje Rusijo vojaškega vdora
Domnevni vdor ruskih vojakov na ukrajinsko ozemlje