Predsednika držav sta se v Minsku srečala prvič po teh mesecih. njuno srečanje je potekalo ob robu evrazijske carinske unije v Belorusiji, ki jo je Rusija oblikovala z Belorusijo in Kazahstanom. Ukrajina ima v carinski uniji status opazovalke.

Snidenje ruskega in ukrajinskega predsednika je tudi redka priložnost za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine, kjer je v konfliktu umrlo najmanj 2.200 ljudi.

V Bruslju upajo, da bodo pogovori prispevali k umiritvi razmer v državi, kjer se že štiri mesece spopadajo vladne in proruske uporniške sile, in da bodo dali zagon za trajno politično rešitev.

Embargo Rusiji povzroča preglavice
Kot poroča agencija Reuters, je Putin opozoril, da ukrajinske krize ne bo mogoče rešiti brez političnega dialoga in z uporabo nove sile.

Opozoril je še, da bi lahko Rusija utrpela 2,1 milijarde škode, če bi Ukrajina ratificirala pridružitveni sporazum z EU-jem. Kot je napovedal, bo Moskva v tem primeru odgovorila s trgovinskimi ukrepi.

Putin je še opozoril, da sta ukrepe povračilnim ukrepom pripravljena pridružiti tudi Kazahstan in Belorusija. Hrana iz EU-ja namreč prek Ukrajine "uhaja" na ruski trg. Kot povračilni ukrep bi tudi Kazahstan in Belorusija uvedla embargo na uvoz hrane.

Popoln embargo na uvoz hrane iz Evropske unije, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške je Moskva uvedla 7. avgusta kot odgovor na sankcije zahodnih držav proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini in ruske priključitve Krimskega polotoka.

Nato pa je pred dobrim tednom ruski zunanji minister Sergej Lavrov embargo na uvoz večino hrane skrajšal. Z dekretom so s seznama odstranili mladice lososa, mleko in mlečne izdelke brez laktoze, semenski krompir, sladko koruzo, grah, prehranska dopolnila ter vitamine. Kot smo na MMC-ju že poročali, so se številni Rusi iz zahoda države po nakup dobrin napotili kar čez mejo na Finsko.

Jasne zahteve Porošenka
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je na srečanju v Minsku dejal, da je cilj njegovega obiska srečanja, da se "stori vse, kar je v njegovi moči, da bi se zaustavilo prelivanje krvi in da bi se začel postopek sklenitve političnega kompromisa".

Za to bo treba ustvariti pogoje za stabilizacijo na vzhodu Ukrajine, začenši z učinkovitejšim nadzorom meje, zaustavitvijo oboroževanja proruskih upornikov, dovoljenjem opazovalcem Ovseja na krizno območje in izpustitvijo zajetih ukrajinskih vojakov.

Oskrba s plinom
Iz EU-ja sta se srečanja udeležila evropski komisar za energijo Günther Oettinger in komisar za trgovino Karel de Gucht. Ta bo vodil pogovore, na katerih naj bi izmenjali stališča do uresničevanja pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in EU-jem. Pogovore o rešitvi spora o pošiljanju ruskega zemeljskega plina bo vodil Oettinger.

Na srečanju sodeluje tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton, ki je dejala, da je njen mandat na pogovorih v Minsku zagotoviti ozemeljsko celovitost Ukrajine. Poudarila je, da želi podpreti ukrajinski narod pri iskanju miru in varnosti, zagotoviti ozemeljsko celovitost Ukrajine, vzdržno prihodnost in dobre odnose s sosedi.