Nasprotniki splava so se zbrali pred poljskim parlamentom. Foto: Reuters
Nasprotniki splava so se zbrali pred poljskim parlamentom. Foto: Reuters

Na klopeh poslancev sta dva nasprotujoča si predloga – eden predvideva omilitev sedanje zakonodaje, ki je sicer ena najostrejših v Evropi, po drugem predlogu pa bi jo še dodatno zaostrili.

Ker ima v parlamentu večino vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), ima več možnosti za potrditev drugi predlog o zaostrovanju zakonodaje o splavu. Po tem predlogu bi med drugim prepovedali prekinitev nosečnosti v primeru okvare zarodka.

Po sedanji poljski zakonodaji, ki so jo sprejeli leta 1993, je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena samo v primeru posilstva ali incesta in kadar je ogroženo življenje nosečnice ali ima zarodek hudo okvaro.

Številne Poljakinje splavijo v tujini
Na Poljskem z 38 milijoni prebivalcev na leto opravijo okoli tisoč umetnih prekinitev nosečnosti. Po navedbah skupin za pravice žensk naj bi ob tem nezakonito ali v tujini opravili od 100.000 do 150.000 splavov.

Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je blizu Katoliški cerkvi, je novembra obljubil, da bo podpisal ustrezen zakon, če bo sprejet na tak način, da bo "odpravil pravico do ubijanja otrok z downovim sindromom".

Veliko manj možnosti za sprejetje ima drugi predlog, o katerem naj bi tudi začeli razpravo v parlamentu na pobudo Rešimo ženske 2017, ki predlaga omilitev zakonodaje, vendar pa skoraj nima možnosti, da bi ga poslanci podprli.

Pobudniki tega predloga zagovarjajo, da bi bila umetna prekinitev nosečnosti dovoljena do 12. tedna nosečnosti iz psihičnih ali socialnih razlogov ter vsesplošni dostop do jutranje tabletke.