Premirje bi se moralo začeti že čez nekaj ur. Foto: EPA
Premirje bi se moralo začeti že čez nekaj ur. Foto: EPA
Petro Porošenko
Ukrajinski predsednik Porošenko dvomi o uresničitvi obvez, danih v mirovnem sporazumu. Foto: Reuters
Ukrajina
Kriza je številne prebivalce Ukrajine pregnala s svojih domov in jih pahnila na rob preživetja. Foto: EPA

je dejal vodja regionalne policije v mestu Debalceve, Ukrajinec Vječeslav Abroskin.

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so proruski separatisti še okrepili ofenzivo na vzhodu Ukrajine in uničujejo mesto Debalceve. V zadnjih 24 urah je bilo na vzhodu Ukrajine po navedbah ukrajinske vojske ubitih 14 ljudi, medtem ko so separatisti poročali o štirih smrtnih žrtvah.

Ukrajinska vojska je že prej sporočila, da najhujši boji potekajo prav okoli mesta Debalceve, ki je med Doneckom in Luganskom, oporiščema prorurskih upornikov, pa tudi v bližini Mariupola, na obali Azovskega morja.

Uporniki so, kot je sporočila vojska, zjutraj krenili v ofenzivo z raketami in tanki na južni del mesta Debalceve, kjer že več tednov potekajo hudi boji. Pripadniki skupin prostovoljcev, ki pomagajo braniti Mariupol, so sporočili, da so "ruska oklepna vozila brez oznak" zapeljala na ukrajinsko območje iz Novoazovska, mesta, ki je na meji z Rusijo in je pod nadzorom proruskih upornikov.

Voditelji Francije, Nemčije, Ukrajine in Rusije so se v sredo dogovorili, da bo premirje na vzhodu Ukrajine med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki začelo veljati v noči s sobote na nedeljo, kar je ob 23.00 po srednjeevropskem času. A za zdaj nič ne kaže, da bosta strani res odložili orožje. V petek je bilo na vzhodu države ubitih 28 ljudi, od tega 16 civilistov, 12 pa je bilo ukrajinskih vojakov. Strani druga drugo obtožujeta napadov.

Varnostni svet bo zasedal v nedeljo
Angela Merkel, Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko, ki so podpisniki mirovnega pakta iz Minska, so se dogovorili, da se bodo ta konec tedna slišali po telefonu, na izredni seji pa se bo v nedeljo sešel tudi Varnostni svet Združenih narodov.

VS-ju je Rusija v petek zvečer predložila predlog resolucije, ki bi pozvala k polnemu spoštovanju dogovora iz Minska. 15-članski Varnostni svet bi lahko o resoluciji glasoval že v nedeljo, takoj zatem, ko bi sporazum začel veljati in ko naj bi se začela tudi prekinitev ognja. "Dokument pozdravlja rezultate pogovorov v Minsku in vsebuje poziv vpletenim stranem, da ga izvajajo," je dejal neimenovani diplomat v ZN-u. V dozdajšnjem poteku konflikta na vzhodu Ukrajine je Rusija v VS-ju sicer blokirala vse poskuse kakršne koli resolucije.

Ameriška bonitetna agencija Fitch je oceno za dolgoročni dolg Ukrajine v petek znižala s CCC na CC, kar pomeni, da jo je potisnila še globlje v ničvrednost. V agenciji ocenjujejo, da reševalni program Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ne bo zadostoval potrebam države, zato vidijo vse več možnosti, da postane plačilno nesposobna. IMF je z Ukrajino v četrtek dosegel načelni dogovor o 17,5 milijarde dolarjev (15,4 milijarde evrov) vredni finančni pomoči. Program posojil bo trajal štiri leta, vendar Fitch ocenjuje, da to glede na finančne potrebe Ukrajine ne bo dovolj in da je prestrukturiranje njenega dolga vse bolj verjetno.

Javnofinančni primanjkljaj Ukrajine, ki vključuje izgube državnega energetskega podjetja Naftogaz, je lani dosegel 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), dolg je narasel na 72 odstotkov, BDP pa se je skrčil za 7,5 odstotka. Letos naj bi se znižal še za pet odstotkov, ocenjuje Fitch.


Kaj se bo zgodilo v nedeljo?
Varnostni svet naj bi v resoluciji pozval k polnemu spoštovanju sporazuma iz Minska, prav tako pa naj bi potrdil spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, izrazil zaskrbljenost zaradi spopadov na vzhodu države ter prepričanje, da je rešitev položaja mogoča samo po mirni pot. Novi dogovor iz Minska so v petek pozdravili tudi voditelji gospodarsko najmočnejših držav iz skupine G7, a so hkrati izrazili tudi zaskrbljenost zaradi položaja v državi.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je znova opozoril, da se mirovnemu sporazumu ne napoveduje nič dobrega, sodeč po dogajanju na bojišču. Rusijo je obtožil tudi "opaznega povečanja ofenzive", čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Ukrajinski namestnik obrambnega ministra Petro Mehed je dejal, da želijo proruski uporniki pred začetkom premirja dvigniti zastavo v mestu Debalceve in pristanišču Mariupol. Uporniki pa trdijo, da je v obstreljevanju Donecka in Gorlivke umrlo šest ljudi, za kar je odgovorna ukrajinska vojska.