Predsednik Nikaragve Daniel Ortega skupaj z ženo Rosario Murillo, podpredsednico. Foto: EPA
Predsednik Nikaragve Daniel Ortega skupaj z ženo Rosario Murillo, podpredsednico. Foto: EPA
Protest
Protestniki so zaenkrat uspeli preprečiti petodstotno znižanje pokojnin in povišanje socialnih prispevkov. Foto: Reuters

Protesti so se začeli v sredo, ko je Ortega uveljavil omenjeno sporno reformo, ki je uvedla petodstotno znižanje pokojnin, delavci in delodajalci pa bi v pokojninsko blagajno morali prispevati več.

V nasilju, do katerega je prišlo med protestniki in policijo ter provladnimi protestniki, je bilo po podatkih Centra za človekove pravice ubitih 25 ljudi. Med njimi so bili mladoletni, študenti in novinar, ki je bil ubit pred televizijsko kamero, ko je poročal o protestih v mestu Bluefields.

Ranjenih več kot 100 ljudi
Oblasti so v petek, ko se je začelo nasilje, sporočile, da je zahtevalo deset življenj. Po tem podatkov niso več sporočale. Ranjenih je bilo več kot 100 ljudi. Protestniki trdijo, da so za nasilje najbolj odgovorni policija in vojska.

Ortega, ki je na oblasti v tej srednjeameriški državi že od leta 2007, je v nedeljo v televizijskem nastopu sporočil, da je umaknil resolucijo, s katero je v sredo uvedel reformo. Znova bodo odprli razpravo o njej, ko se bodo razmere v državi normalizirale, je dodal. Protestnike je obtožil nesprejemljivega obnašanja, nasilja in uničevanja.

Ortega vlada skupaj s svojo ženo
Protesti pomenijo največji izziv v Ortegovem 11-letnem mandatu. 72-letni levičar Ortega, bivši vodja sandinističnih upornikov, vlada skupaj s svojo ženo, podpredsednico Rosario Murillo. Pomembne položaje v tej srednjeameriški republiki zaseda tudi njunih sedem otrok, ki delujejo tako v politiki kot gospodarstvu in medijih.

Nikaragva je ena najrevnejših držav Latinske Amerike, ki pa je bila doslej relativno varna v primerjavi z drugimi srednjeameriškimi državami, ki jih pretresa nasilje kriminalnih tolp.

Študenti bodo vztrajali do odstopa Ortege
Ortega se je na proteste odzval z napotitvijo vojske na ulice, prekinitvijo oddajanja neodvisnih televizij, napadi na novinarje ter mobilizacijo provladnih protestov. Ljudje so si v strahu, da bodo protesti trajali dolgo, nakupili zaloge v trgovinah in bencinskih črpalkah, prišlo je tudi do plenjenj trgovin. Čeprav je sedaj sporno reformo umaknil, pa nekateri študenti niso zadovoljni in napovedujejo nadaljevanje protestov do odstopa Ortege.

Nasilje so kot nesprejemljivo obsodile EU in ZDA. Slednje so policijo v Nikaragvi obtožile prekomerne uporabe sile in oblasti pozvale, naj novinarjem omogočijo delo.