Ob novici, da so prijeli Mladića, sem bila srečna in žalostna hkrati, je Munira Subašić povedala v pogovoru za MMC. "Srečna, ker sem doživela, da so klavcu odvzeli prostost, saj je odvzel svobodo našim otrokom in jih odvedel v smrt. Tisoče naših otrok. Bila sem srečna, ker je to sporočilo, da zločin ne more zastarati, da je pravica počasna, a jo je mogoče doseči. Gre tudi za sporočilo vsem, ki so zagrešili vojne zločine, da jih čaka roka pravice," je pojasnila.

Po drugi strani je Subašićeva razočarana, ker mnoge matere, ki so pokopale svoje otroke, in pokopale so jih brez glav, rok in nog, niso doživele, da bi skupaj z njo delile to srečo in radost, saj so že umrle v čakanju na pravico.

Subašićeva meni, da je prijetje Mladića le del pravice, saj mrtvih ne more nič vrniti, čeprav je prijet klavec, ki se je moral znajti pred roko pravice. "To je zadoščenje za nas matere, ki smo 16 let čakale na to pravico, medtem ko so ta leta tekla v korist zločincev in na škodo žrtev," je dejala.

Po prijetju Mladića se je videlo, da so proti aretaciji protestirali mladi, ki sploh še niso bili rojeni, ko je on zagrešil zločine in genocid, pojasnuje in dodaja, da to pomeni, da je projekt Mladića, Karadžića in Miloševića živel v srcih 80 odstotkov Srbov, ki so menili, da je Mladić narodni heroj.

"Težko se je bojevati z bolnimi umi"
Subašićeva čestita glavnemu haaškemu tožilcu Sergu Brammertzu in tudi Evropi, ki je spala zadnjih 16 let, da je prepričala srbskega predsednika Borisa Tadića, da z Mladićem ne more v Evropsko unijo. "Čestitam tudi Tadiću, saj se ni lahko bojevati z 80 odstotki bolnih ljudi in ljudmi bolnih umov, ki jim je Mladić narodni heroj," je dejala.

In kdaj Subašićeva pričakuje pravico? "Pravica bo prišla in do sprave s Srbi bo tudi prišlo, ko bo Tadić raziskal, kdo je toliko let pomagal Mladiću, in ko bo kaznoval vse zločince, ki so prihajali iz Srbije in pobijali naše otroke, ter tiste, ki bežijo iz BiH-a, da jih bodo obtožili, med njimi tudi tistega, ki je v Potočarih odpeljal mojega sina. Mladić mi je obljubil, da mi bo pustil sina, za katerega sem se bojevala 15 minut, a so ga četniki kljub temu odpeljali in še do danes nisem našla njegovih posmrtnih ostankov," je opisala izkušnje in svojo tragično zgodbo.

"Ti zločinci bežijo iz BiH-a v Srbijo, tudi v vas Lazarevo, kjer so prijeli Mladića, zato tam niso protestirali zaradi Mladića, ampak zaradi sebe, saj se bojijo, da bodo tudi oni prišli na vrsto. Njih se je dalo prepoznati tudi na posnetkih iz Lazareva," pravi Subašićeva, ki ob tem opozarja, da srbske oblasti niso prijele Mladića, ampak so ga predale v trenutku, ko so ugotovile, da ga lahko najbolj izkoristijo. "Med prijetjem in predajo je namreč velika razlika."

Subašićeva je prepričana, da bi lahko Mladića v zadnjih 16 letih ujeli že prej, vendar niso hoteli, saj je bil še zmeraj njihov junak. Prej ga niso mogli izkoristiti, saj oblasti v Beogradu ne bi nič dobile za njegovo aretacijo, zdaj pa želijo v Evropo, z njim pa tja ne morejo. Tadić je ugotovil, da lahko zdaj za Mladića največ iztrži.