S t. i. novim redom v varnostnih strukturah bi Nemčija odgovorila na izzive, ki jih prinašajo terorizem, množičen prihod prosilcev za azil in kibernetski napadi. Za to je treba zveznim oblastem po prepričanju ministra podeliti občutno več pristojnosti, kot jih imajo zdaj.

Ukrepanje zvezne policije je trenutno omejeno na železniške postaje, letališča in nadzor na mejah, po mnenju ministra pa je čas, da se nemški varnostni ustroj postavi na novo. V Nemčiji si namreč od konca nacizma pristojnosti na področju policije in nadzora delita zvezna država in 16 dežel. Glede na predloge de Maiziera pa bi zvezne obveščevalne agencije od zveznih dežel po novem prevzele operacije nadziranja in pooblastila za deportacijo neuspelih prosilcev za azil, prav tako pa bi se okrepile pristojnosti zvezne policije.

Napadalca bi morali iz Nemčije izgnati
Minister je predlagal tudi oblikovanje kriznega centra za vse službe, ki se ukvarjajo z vprašanji prebežnikov in boja proti terorizmu. "Zvezna država ni pripravljena na katastrofe na nacionalni ravni, kot je bila tista 19. decembra v Berlinu," je nadaljeval minister. Napad s tovornjakom na božični sejem v Berlinu, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, je med drugim razkril pomanjkljivosti znotraj varnostnih služb.

Osumljenemu napadalcu, Tunizijcu Anisu Amriju, ki so ga pred dnevi ubili italijanski policisti v Milanu, se je namreč uspelo izmuzniti nadzoru mreže varnostnih služb.

Amri, ki je prisegel zvestobo samooklicani skrajni Islamski državi (IS), je bil pod nadzorom nemških varnostnih služb od marca, a je nemška policija septembra lani nadzor opustila v prepričanju, da gre zgolj za manjšega preprodajalca mamil. Kot človeka, ki so mu zavrnili prošnjo za azil, bi ga morali že pred meseci izgnati, a je Tunizija potrebne dokumente posredovala šele po napadu v Berlinu.

Po mnenju de Maiziera, ki je tesen zaveznik kanclerke Angele Merkel, bi morali vzpostaviti posebne zvezne centre, v katerih bi več dni ali tednov zadrževali prosilce za azil, ki jim ni bila odobrena prošnja za azil. Na predlog se je že odzvalo več nemških dežel, ki so predlog zavrnile.

Kritični odzivi zveznih dežel
Notranji minister Hessna Peter Beuth (CDU) je ministrove načrte označil za nesmisel, češ da bi spodkopali zaupanje državljanov v dežele, pa tudi odprli vprašanje o celotnem varnostnem ustroju države, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Tudi notranji minister v Berlinu Andreas Geisel, član socialdemokratov (SDP), se je izrekel proti nadaljnji centralizaciji varnostnih pooblastil na zvezni ravni. Po njegovem mnenju so deželne varnostne službe bolje opremljene za hitrejšo identifikacijo lokalnih skrajnežev, zaradi česar so sposobne tudi hitreje ukrepati kot manj odzivne osrednje oblasti.