Lani je nagrado prejela Evropska unija, leta 2009 pa je svet razburila odločitev, da je prejemnik nagrade Barack Obama. Foto: Reuters
Lani je nagrado prejela Evropska unija, leta 2009 pa je svet razburila odločitev, da je prejemnik nagrade Barack Obama. Foto: Reuters

Med njimi bodo tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, Malala, pakistanska deklica, ki so jo ustrelili talibani, ker se je zavzemala za šolanje deklet, ruska organizacija za človekove pravice Memorial, mjanmarski reformistični predsednik Thein Sein in navsezadnje slovenski misijonar Pedro Opeka.

Nobelov inštitut v Oslu imen nominirancev sicer uradno ne objavlja, lahko pa jih razkrijejo pobudniki. Petčlanski norveški Nobelov odbor bo svojo izbiro razglasil oktobra, nagrado pa bodo tradicionalno podelili 10. decembra na obletnico smrti leta 1896 umrlega ustanovitelja Nobelovih nagrad Alfreda Nobela. Rok za oddajo nominacijskih pobud je bil sicer 1. februar.

Dosedanji rekord glede števila nominirancev je bil 241 iz leta 2011. "Načeloma število nominirancev narašča. Ne ravno vsako leto, vendar skoraj vedno. To kaže vedno večje zanimanje za nagrado. Pobude za nominacijo namreč prihajajo z vsega sveta," je dejal vodja Nobelovega odbora Geir Lundestad.

Bill Clinton je bil sicer nominiran že lani, če bi bil oktobra razglašen za zmagovalca, pa ne bi bil prvi ameriški predsednik, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir. Te časti so bili doslej deležni že Theodore Roosevelt leta 1906, Thomas Woodrow Wilson leta 1919, Jimmy Carter leta 2002 in Barack Obama leta 2009.

Lani je nagrado za mir prejela Evropska unija, odločitev pa požela zelo različne odzive.