V revščini živi več kot milijarda ljudi. Foto: EPA
V revščini živi več kot milijarda ljudi. Foto: EPA
Med najbolj ogroženimi so otroci. Foto: EPA
Razporeditev bogastva je ponekod naravnost alarmantna. Foto: EPA

Tokratno geslo podarja nujnost mednarodne povezave za boj proti revščini, v kateri bi se povezale tako razvite kot nerazvite države.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Moon je poudaril, da letošnji mednarodni dan boja proti revščini poteka v času, ko morajo številne države varčevati. "Ko vlade sanirajo proračune, je ogroženo financiranje ukrepov za boj proti revščini. A ravno zdaj je čas, da se revnim omogoči dostop do socialnih transferjev, varnih dohodkov, dostojnega dela in socialnega varstva," je poudaril. Dodaja, da bo le tako mogoče oblikovati uspešnejše družbe, ne pa tako, da se "proračune sanira na plečih revnih".

Spomnil je še, da je Združenim narodom s sprejetjem ciljev tisočletja doslej uspelo razpoloviti najhujšo revščino na svetu, poskrbeli pa so tudi, da danes osnovne šole obiskuje enako število deklic kot dečkov. Poleg tega ima zdaj veliko več skupnosti dostop do čiste pitne vode. Še vedno pa v revščini - brez zadostne prehrane, izobraževanja in zdravstvene oskrbe živi več kot milijarda ljudi, je opozoril.

V skrajni, absolutni revščini živi več kot milijarda ljudi v državah v razvoju. To so ljudje, ki preživijo z manj kot 1,25 dolarja na dan.

V Sloveniji je leta 2011 pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 odstotka ali 273.000 ljudi, poleg njih pa še 113.000 socialno izključenih, kar skupaj predstavlja 19,3 odstotka prebivalcev. Glavni vzroki za revščino in socialno izključenost so brezposelnost in nizki dohodki. Stanje se v letu 2012 še poslabšuje, napovedi za prihodnje leto pa kažejo, da bosta k povečanju revščine prispevala tudi javni sektor in srednji razred, ki se bo v Sloveniji zmanjšal. V Sloveniji narašča tudi število revnih otrok. Kar 8,3 % otrok je prikrajšanih za dve ali več osnovnih dobrin. Najbolj se je kriza dotaknila posebej ranljivih otrok, saj je 43,6 % otrok iz družin, kjer je eden ali sta celo oba od staršev brezposelna, občutno prikrajšanih. V Sloveniji je splošna stopnja prikrajšanosti 8,3 %, kar nas postavlja ob bok Češke, Cipra in Španije.

Prikrajšanost otrok
Ob današnjem dnevu Unicefovo raziskovalno poročilo razkriva razsežnosti revščine in prikrajšanosti otrok v najrazvitejših državah sveta. Unicefova mednarodna primerjava kaže, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je močno odvisna od vladnih politik v posameznih državah, pri čemer so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge.

Unicef opozarja, da v 35 državah članicah EU-ja in OECD-ja z razvitimi gospodarstvi v revščini živi kar 30 milijonov otrok. Gospodarska in finančna kriza ter povečevanje brezposelnosti pa še nadalje povečujejo stopnjo revščine prebivalcev, ki vpliva tudi na življenje otrok. Pozornost zbujajo predvsem primerjave med državami s podobno razvitimi gospodarstvi, ki dokazujejo, da lahko vladne politike bistveno vplivajo na življenje otrok.
Prav tako je očitno, da so se nekatere države s pomočjo boljših sistemov socialne zaščite uspešneje spopadle s krizo kot druge. Zavedati pa se je treba, da obstaja tveganje, da se bodo posledice slabih odločitev čutile ne med obdobjem krize, temveč šele mnogo pozneje.

Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini leta 1992 z namenom opozarjati na revščino po svetu in spodbuditi dejavnosti za njeno zniževanje.