Jutarnji list se sklicuje na neimenovanega hrvaškega duhovnika, ki pravi, da je imel vlogo pri papeževi odločitvi tudi Rode. Foto: BoBo
Jutarnji list se sklicuje na neimenovanega hrvaškega duhovnika, ki pravi, da je imel vlogo pri papeževi odločitvi tudi Rode. Foto: BoBo
Poreč
Nepremičnine nekdanjega samostana v župniji Dajla v poreško-puljski škofiji bi morali po odločitvi papeža Benedikta XVI. vrniti italijanskim benediktincem (fotografija je simbolična). Foto: EPA
Cerkveni spor

"Kardinal Rode se je z vprašanjem vračanja premoženja benediktinski opatiji Praglia po službeni dolžnosti seznanil leta 2004 kot prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, saj benediktinci kot redovna skupnost sodijo pod okrilje omenjene kongregacije," je v današnjem sporočilu za medije zapisal Rodetov tajnik mag. Matej Pavlič.
"Po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja ni več imela pristojnosti za reševanje navedenega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član omenjene komisije. Komisija je ob zaključku svojega dela oblikovala sklepe, ki jih je potrdil papež."
Naj spomnimo: hrvaški Jutarnji list, ki se sklicuje na navedbe dela duhovnikov na Kapitolu, sedežu hrvaške Katoliške cerkve v Zagrebu, je objavil novico, da naj bi imel Rode ključno vlogo v sporu med benediktinci iz Italije in poreško-puljsko škofijo glede zemljišč v hrvaški Istri.

Duhovniki, ki so dobro seznanjeni z načinom delovanja Vatikana, ocenjujejo, da ni preveč presenetljivo, da je papež Benedikt XVI. odločil, da mora poreško-puljska škofija vrniti cerkveno premoženje v Dajli pri Novigradu benediktincem iz Abbazie di Praglia pri Padovi.

"Vse postaja veliko bolj jasno, ko vemo, da je imel eno izmed ključnih vlog pri oblikovanju stališča Vatikana kardinal Franc Rode iz Slovenije. Znano je, da Rode nikoli ni imel pozitivnih stališč do Hrvaške in je komaj čakal priložnost, da bi lahko razsodil v njeno škodo," je po pisanju Jutarnjega dejal neimenovani hrvaški duhovnik s Kapitola.

Ob tem je isti vir spomnil, da je Benedikt XVI. umaknil skupino kardinalov, ki so manipulirali z njegovim predhodnikom, papežem Janezom Pavlom II. glede kadrovske politike. "Žal se je zdaj oblikovala skupina, ki manipulira z novim papežem glede odnosov znotraj Cerkve. Papež ni podrobno seznanjen s stanjem, temveč je podpisal tisto, kar je odločilo nekaj kardinalov na čelu s Rodetom", še trdi "vplivni in izkušeni član Kapitola".

"Celoten narod bo vstal proti taki odločitvi"
Sogovornik Jutarnjega lista se je ob tem vprašal tudi, zakaj zagrebški nadškof, kardinal Jospi Bozanić, ni opozoril, kakšne posledice ima lahko odločitev Vatikana. "Vatikanu ne more biti vseeno, ko bo dojel, da je celotennarod, vsi verniki, politični in državni vrh, vstal proti takšni odločitvi," opozarja vir, Jutarnji list pa ob tem dodaja še, da gre za dramatičen spopad med večino hrvaških škofov in Vatikanom.

Hrvaški škofi mislijo, da pismo, ki ga bo premierka Jadranka Kosor poslala papežu in kjer bo zahtevala, naj vnovič obravnava primer premoženja poreško-puljske škofije, ne bo imelo nobenega vpliva na odločitev Vatikana in da je vprašanje mogoče urediti zgolj znotraj Cerkve. Časnik poudarja, da lahko kaj spremenijo le enotni hrvaški škofje, čeprav ne Vatikan ne papež nista nikoli razveljavila nobene svoje odločitve.

Jutarnji list v ločenem komentarju še navaja, da je za zaplet odgovorna vlada stranke HDZ iz leta 1999, ki je vrnila premoženje poreško-puljski škofiji, čeprav oni nikoli niso bili lastniki spornega premoženja. Ugotavlja, da je bila to predvolilna odločitev HDZ-ja, hkrati pa se sprašuje, ali bodo tudi tokrat pred volitvami iz državnega proračuna izplačali večmilijonsko odškodnino italijanskim benediktincem.

Župnija v Dajli opozarja na morebiten bankrot
Spomnimo, papež Benedikt XVI. je naložil, naj omenjena hrvaška škofija podpiše sporazum z italijanskim samostanom Abbazie di Praglie pri Padovi glede vrnitve nepremičnin nekdanjega samostana v župniji Dajla v poreško-puljski škofiji. Italijanski benediktinci zahtevajo vrnitev nepremičnin ali najmanj štiri milijone evrov odškodnine.

Župnik v Dajli Ilija Jakovljević je izjavil, da bodo morali spoštovati odločitev Vatikana in Katoliške cerkve na Hrvaškem, vendar pa denarja nimajo, razen če bi, kot je dejal, prodali znamenito poreško Eufrazijevo baziliko iz 6. stoletja. Na Hrvaškem so prepričani, da je bila odškodnina za omenjeno nepremičnino izplačana v okviru Osimskih sporazumov.

Cerkveni spor