Krim je bil Rusiji priključen leta 2014, na referendumu pa so prebivalci polotoka prepričljivo glasovali za priključitev. Foto: Reuters
Krim je bil Rusiji priključen leta 2014, na referendumu pa so prebivalci polotoka prepričljivo glasovali za priključitev. Foto: Reuters
Prenos Putinovega nagovora na velikem zaslonu v Sevastopolu na Krimu aprila letos. Foto: Reuters
Ognjemet ob obletnici referenduma o priključitvi Krima Rusiji. Foto: Reuters

"Zgodaj zjutraj 8. avgusta so komandosi saboterji obveščevalne službe ukrajinskega obrambnega ministrstva dvakrat skušali prodreti na Krim ob močnem obstreljevanju z ukrajinskega ozemlja in ukrajinskih oklepnih vozil. V obstreljevanju je bil ubit en ruski vojak," je sporočil FSB. "Glavni obveščevalni direktorat je pripravljal napade na ključno infrastrukturo ruskega polotoka."

Dodali so, da so prijeli ruske in ukrajinske državljane, ki so pomagali pri pripravi terorističnih napadov, med njimi tudi enega izmed organizatorjev napadov in ruskega vojaškega obveščevalnega častnika.

V nedeljski nočni raciji so na prizorišču v Armjansku na severu Krima našli 20 doma narejenih eksplozivnih naprav, strelivo, granate in drugo orožje, ki ga uporabljajo posebne sile ukrajinske vojske. Pri tem je med aretacijo domnevnih teroristov umrl eden od častnikov FSB-ja.

Namen saboterjev je bil po navedbah FSB "destabilizirati družbene in politične razmere" pred septembrskimi volitvami v Rusiji in na Krimu.

Na incident se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je ukrajinske oblasti obtožil, da "ne iščejo načinov za rešitev problemov preko pogajanj, temveč so se obrnile k nasilju". "To je zelo vznemirljiva novica. Naše varnostne sile so dejansko preprečile vdor obveščevalno-sabotažne skupine ukrajinskega obrambnega ministrstva," je dejal.

S poskusom, da izzove konflikt, želi po njegovi oceni Kijev odvrniti pozornost javnosti. To je označil za nevarno igro in zagotovil dodatne varnostne ukrepe na Krimu.

Kijev: "Laž"
Oblasti so tako že uvedle dodatne varnostne ukrepe v letoviščih, okrepile mejni režim na meji z Ukrajino ter uvedle dodatne varnostne ukrepe za zaščito pomembnih infrastrukturnih objektov.

V Kijevu je te navedbe zanikal tiskovni predstavnik ukrajinske vojaške obveščevalne službe in jih označil za "lažne" in provokacije. Svetovalec vodstva ukrajinskih obveščevalcev Jurij Tandit pa je poudaril, da Ukrajina nima nikakršnih namenov pridobiti ozemlje nazaj s silo.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je trditve Moskve označil za nesmiselne in cinične. "Te fantazije so samo še en izgovor za vojaške grožnje proti Ukrajini," je dejal.

Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksandr Turšinov je trditve označil za "histerične in laž" ter meni, da skuša Moskva na Krimu vzdrževati strah. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je navedbe zavrnilo z oceno, da želi Moskva upravičiti prerazporeditve in agresivne akcije ruskih sil v regiji.

OVSE o incidentu ne poroča
Tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ima opazovalce na rusko-ukrajinski meji, o incidentu ni poročala. Je pa navedla, da je bil v tem tednu na mejnem območju med Ukrajino in Krimom zaustavljen avtomobilski promet, mejni stražarji pa so bili v stanju povišane pripravljenosti.

Ukrajinski polotok Krim si je Rusija priključila leta 2014, potem ko so tamkajšnji prebivalci na referendumu s 97-odstotno podporo glasovali za ponovno priključitev Krima Rusiji. Zaradi priključitve so se močno poslabšali odnosi Moskve z Zahodom, ki priključitve ne priznava, proti Rusiji pa je tudi uvedla stroge gospodarske sankcije.

Polotok, ki je v povojnih časih cvetel kot turistična in zdraviliška destinacija, je po padcu Sovjetske zveze leta 1991 prišel pod oblast Ukrajine, a kot samostojna upravna enota.