ZDA bi lahko ob ukrajinski krizi okrepile svojo vojaško navzočnost na vzhodu Evrope. Foto: EPA
ZDA bi lahko ob ukrajinski krizi okrepile svojo vojaško navzočnost na vzhodu Evrope. Foto: EPA
Proruski uporniki
Proruski uporniki nadzorujejo dele ozemlja na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA
Ukrajinska vojska
Ukrajinska vojska se že nekaj časa spopada z uporniki, ki ne priznavajo novih oblasti v Kijevu. Foto: EPA

Ameriški predsednik Barack Obama je med obiskom Evrope prejšnji teden napovedal, da bodo ZDA namenile milijardo dolarjev za krepitev vojaške navzočnosti severnoatlantskega zavezništva v vzhodnoevropskih članicah, ki se zaradi krize v Ukrajini in ruske priključitve Krimskega polotoka bojijo za lastno varnost. S temi sredstvi naj bi financirali več vojaških vaj in usposabljanj ter večjo navzočnost ameriških zračnih in kopenskih sil v Evropi.

"Takega kopičenja zavezniških sil v bližini meje z Rusijo ne moremo videti drugače kot demonstracijo sovražnih namenov," se je na napoved ameriškega predsednika odzval namestnik ruskega zunanjega ministra Vladimir Titov, ki je prepričan, da bo napotitev dodatnih vojakov v vzhodni in srednji Evropi, tudi na podlagi kroženja, predstavljala neposredno kršitev določil sporazuma med Natom in Rusijo iz leta 1997.

"Prisiljeni bomo sprejeti vse potrebne politične in vojaške ukrepe za ustrezno zagotovitev naše varnosti," je še dejal Titov v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Interfax, a ni navedel, za kakšne ukrepe se bodo odločili v Moskvi.

Rusija je ves čas nasprotovala širitvi zveze Nato proti vzhodu in se pri tem sklicevala na ameriške zaveze ob padcu Berlinskega zidu, ko so ZDA obljubile, da nekdanje evropske članice vzhodnega bloka ne bodo postale del severnoatlantskega zavezništva. Največje nezadovoljstvo Rusije je bilo čutiti ob veliki širitvi Nata leta 2004 in nato še ob namerah Gruzije in Ukrajine po tesnejšem sodelovanju z zahodnim vojaškim zavezništvom in Evropsko unijo.

Na Zahodu so prepričani, da so skrbi Rusije zaradi lastne nacionalne varnosti le pretveza za poskuse ohranitve vpliva Moskve v nekdanjih republikah Sovjetske zveze ali njenih nekdanjih satelitskih državah. Med drugim menijo, da so države samostojne pri odločanju o zavezništvih.

Konec spopadov v tednu dni?
Novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko je medtem dejal, da se mora nasilje na vzhodu Ukrajine končati še ta teden, čeprav se spopadi okoli mesta Slavjansk med proruskimi uporniki in ukrajinsko vojsko nadaljujejo še naprej.

"Zame je vsak dan, ko umirajo ljudje, vsak dan, ko Ukrajina plačuje tako visoko ceno, nesprejemljiv," je dejal Porošenko na pogovorih s predstavnikom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter ruskim veleposlanikom v Kijevu.

Porošenko je poudaril pomembnost obrambe ukrajinske meje, da se tako zagotovi varnost vsakega državljana. Predlagal je vsakodnevna srečanja t. i. trilateralne kontaktne skupine za dosego miru v uporniških regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države.

Ob svoji prisegi za ukrajinskega predsednika je v soboto pozval upornike, da odložijo orožje, in ob tem obljubil amnestijo za tiste, ki nimajo krvavih rok. Ponudil je politične koncesije in zatrdil, da si ne želi vojne iz maščevanja. Nekateri predstavniki upornikov so zavrnili njegov govor in napovedali, da se ne bodo nikoli predali.