Sejlanov naj bi v Moskvi živel približno deset let, delal pa je kot voznik za svojega strica na tržnici z zelenjavo. Policija je postala nanj pozorna, ko so ga njegovi sostanovalci prepoznali na posnetkih varnostnih kamer, ki so jih objavili mediji. Kot je sporočilo notranje ministrstvo, so ga aretirali v Kolomni, 120 kilometrov iz Moskve.

Policija ga sumi, da je v noči na četrtek zabodel 25-letnega Moskovčana, Igorja Šerbakova, ki je želel pred nadlegovanjem zaščititi svoje dekle. V nedeljo je zaradi domnevno prepočasnega odziva policije v industrijskem predelu Moskve izbruhnilo nasilje med več kot tisoč nacionalističnimi protestniki in policijo.

Dan po protestih je policija aretirala okoli 1.200 priseljencev, ki so jih odpeljali na policijske postaje in tam preverjali njihove dokumente.

Širjenje rasizma in neonacizma
Sovražna gesla proti priseljencem v nedeljskih neredih so spet postavila v ospredje širjenje nacionalizma in rasizma v Rusiji. Zaskrbljenost zaradi širjenja rasističnih in neonacističnih spletnih strani v tej državi je izrazila tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope. ECRI opozarja, da v Rusiji niso ustanovili posebnega organa za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji.

Kot v poročilu izpostavlja ECRI, se zakonodaja na področju boja proti ekstremizmu včasih uporablja pretirano in zlorablja, zlasti proti tistim, ki izražajo politično nepriljubljena mnenja, aktivistom za človekove pravice in pripadnikom manjšinskih verskih skupnosti.

Kršitve delovnih pravil in osnovnih pravic priseljencev se dogajajo v velikem obsegu, piše v poročilu. Nekatere javno izpostavljene osebe uporabljajo ksenofobično govorico, še naprej pa poročajo tudi o neprimernem ravnanju policije s pripadniki ranljivih skupin.

Oblasti naj bi vseeno nekaj počele
Vseeno je Rusija dosegla tudi določen napredek, menijo v ECRI-ju. Tako je odobrila državljanstvo veliko ljudem, znatno se je zmanjšalo tudi število oseb brez državljanstva. Velik trud naj bi bil vložen v odločen odziv na stopnjevanje rasističnega nasilja. Kazenski zakonik zdaj med drugim določa, da je rasno sovraštvo oteževalna okoliščina.

ECRI je še pohvalil, da so se organi pregona lotili najagresivnejših ultranacionalističnih skupin, število in kakovost kazenskih pregonov zločinov iz sovraštva pa sta se povečala. V pripravi je tudi načrt za izboljšanje položaja Romov.