Prav tako pa bo mjanmarska opozicijska voditeljica prvič sedla v poslanske klopi, saj je NLD na nadomestnih volitvah 1. aprila osvojila 43 od sicer 45 sedežev. Foto: EPA
Prav tako pa bo mjanmarska opozicijska voditeljica prvič sedla v poslanske klopi, saj je NLD na nadomestnih volitvah 1. aprila osvojila 43 od sicer 45 sedežev. Foto: EPA

Aung San Su Či, ki je večino od 24 let preživela v hišnem zaporu, si nikoli ni upala zapustiti države, saj se je bala, da je vojaška hunta ne bi več spustila v državo. Toda po tem, ko je novembra 2010 na volitvah zmagala civilna vlada, so se stvari spremenile.

Med drugim je vlada leta 2011 sprejela vrsto reform, tudi izpustila več sto političnih zapornikov, opoziciji pa je znova dovolila sodelovati v politiki.

Kot še piše BBC, naj bi San Su Či obiskala tudi Veliko Britanijo in tako vrnila obisk britanskemu premierju Davidu Cameronu, ki je bil prvi zahodni politik, ki je po koncu vojaške vladavine obiskal državo.

Aung SaSu Či:
- 1989: hišni pripor, potem ko je vojaška hunta razglasila diktaturo.
- 1990: NDL zmagal na volitvah, vojska ji ne prizna zmage.
- 1991: Nobelova nagrada za mir.
- 1995: ukinitev hišnega zapora, a ima dovoljeno le omejeno gibanje.
- 2000-2002: znova v hišnem zaporu.
- Maj 2003: spet pridržana, zaradi spopada med vojaško hunto in NDL-jem. Podaljšan hišni zapor.
- September 2007: prvi javni nastop po letu 2003.
- November 2010: pvič po dvajsetih letih je le teden dni pred prvimi volitvami v državi izpuščena iz hišnega zapora.
- Avgust 2011: sstanek z mjanmarskim predsednikom Theinom Seinom.
- April 2012: NLD zmaga na volitvah.

San Su Či je postala simbol miroljubnega odpora proti nasilju in zato je leta 1991 dobila Nobelovo nagrado za mir. Ko se je leta 1988 vrnila v Mjanmar, ki je bil sredi političnega nasilja, je tudi sama kmalu postala aktivistka. Organizirala je shode in ljudi pozivala k mirnim demokratičnim reformam in svobodnim volitvam.

Vojska je demonstracije zatrla, San Su Či pa zaprla v hišni pripor zaradi ogrožanja državne varnosti. Kljub temu je ostala politično aktivna, njena stranka Narodna liga za demokracijo (NLD) pa je na volitvah maja 1990 zmagala, a ji vojska ni želela predati oblasti.