Po prekinitvi praktičnega sodelovanja z Rusijo zaradi njene priključitve Krima v letu 2014 je bil to četrti sestanek sveta Nato-Rusija. Trije takšni sestanki so bili lani, četrtkov je bil prvi v tem letu.

Rusija je članice Nata obvestila o treh novih divizijah, ki jih namešča v zahodnem vojaškem okrožju, Nato pa je Rusijo obvestil o štirih bataljonih, ki jih v sklopu krepitve odvračalne drže namešča na vzhodu Evrope. Slovenija bo 50 vojakov maja poslala v Latvijo, kjer bodo delovali v okviru bataljona pod kanadskim vodstvom.

To je "korak v pravo smer", je po srečanju poudaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnje sledili podobni sestanki v enakem duhu transparentnosti. Poudaril je tudi, da si želijo v prihodnje rednejšega dialoga.

"To ni lahek dialog. Je pa to dialog, h kateremu smo zavezani," je še poudaril generalni sekretar zavezništva, ki je prvi letošnji sestanek Nata in Rusije opisal kot "dolg, iskren in konstruktiven".

Nestrinjanje glede krize v Ukrajini ostaja
Četrtkov sestanek je sicer znova potrdil temeljne razlike med stranema. Še vedno je očitno nestrinjanje glede krize v Ukrajini, kjer varnostne razmere še vedno vzbujajo globoko zaskrbljenost, je pojasnil Stoltenberg.

Nato po njegovih besedah potrjuje odločno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter poziva vse strani k spoštovanju mirovnih dogovorov iz Minska, pri čemer je nujno zagotoviti dostop mednarodnim opazovalcem in umakniti orožje.

Očitno je, da se premirje ne spoštuje, na papirju obstaja, vendar v realnosti ne deluje, je dejal Stoltenberg. A kljub težkemu položaju in številnim razočaranjem ni druge rešitve, kakor da si z vsemi močni prizadevamo za uspeh premirja, je izpostavil.

V petek v Bruslju vrh zveze Nato
V Bruslju bo sicer v petek vrh zveze Nato, na katerem bo prvič sodeloval ameriški zunanji minister Rex Tillerson. Petkovo zasedanje je sicer treba po Stoltenbergovih besedah razumeti zlasti kot pripravo na vrh zavezništva, ki je načrtovan za 25. maj. Na tem vrhu bo ključna tema boj proti terorizmu, zlasti proti teroristični skupini Islamska država. Poleg omenjenih tem bosta v ospredju še vprašanje "projiciranja stabilnosti" s tesnim sodelovanjem z nečlanicami in odnos z Ukrajino, slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa naj bi znova poudaril pomen stabilnosti na Zahodnem Balkanu.