Končno poročilo nizozemskih preiskovalcev naj bi bilo objavljeno oktobra. Foto: Reuters
Končno poročilo nizozemskih preiskovalcev naj bi bilo objavljeno oktobra. Foto: Reuters

Diplomatske depeše, poslane dva dneva pred nesrečo, so opozarjale, da je situacija postala "zelo alarmantna", pri čemer izpostavljajo sestrelitev ukrajinskega vojaškega letala 14. julija na višini 6.000 metrov. Letalo družbe Malaysia Airlines je bilo sestreljeno tri dni za tem, pri tem pa je umrlo vseh 298 ljudi na krovu.

Malezijsko potniško letalo je letelo iz Amsterdama v Kuala Lumpur, dve tretjini potnikov pa sta bili Nizozemcev. Kdo točno je sestrelil letalo, ruski uporniki ali ukrajinske vladne sile, še vedno ni znano - Ukrajina in Zahod krivijo Ruse, ti krivijo Ukrajince -, končno poročilo nizozemskih preiskovalcev pa naj bi bilo objavljeno oktobra.

Druge nemške družbe niso letele
Po poročanju nemških televizij NDR in WDR ter časnika Süddeutsche Zeitung, je zunanje ministrstvo v svojih strogo zaupnih depešah ocenilo, da je sestrelitev vojaškega letala Antonov 14. julija 2014 zaradi njegove višine prelomen dogodek, saj je pokazal, da so lahko zadete tudi tarče na visoki višini, kar pomeni, da so ogrožena tudi potniška letala. Malezijski boeing 777 je letel na višini 10.000 metrov, ko ga je zadel izstrelek.

Nemška obveščevalna služba je vztrajno opozarjala, kako tvegano je leteti nad kriznim območjem, niti eno opozorilo pa ni bilo posredovano nemškim letalskim družbam, vključno z največjim nemškim prevoznikom Lufthanso. Na tisti usodni dan so nad območjem tako letela tri Lufthansina letala, med njimi eno le pičlih 20 minut pred nesrečo malezijskega in samo po naključju se je ognilo najhujšemu, piše Deutsche Welle.

Druge nemške letalske družbe so se sicer območju že nekaj časa izogibala. "Če bi vlada posredovala naši družbi opozorilo s pripisom, da se je stanje spremenilo, Lufthansa prav gotovo ne bi več letela nad vzhodno Ukrajino," je povedal vir iz letalske družbe. Praksa sicer je, da oblasti o vsaki večji spremembi varnostne situacije obvestijo letalske družbe, kar pa se je v tem primeru zgodilo šele po tragediji MH17.

Stephan Hobe, vodja inštituta za letalsko pravo na univerzi v Kölnu, je po objavi najnovejših podatkov kritiziral neukrepanje nemške vlade. "Menim, da ko razpolagaš s toliko dejstvi, ki kažejo na tako očitno grožnjo, je vlada dolžna posredovati, da letalske družbe spremenijo svoje trase - tudi če jih v to prisili, če je potrebno," je dejal.